Search the digital library catalog

Abstract: V življenju nikoli ne dobimo tega kar hočemo, dobimo to, za kar smo se pripravljeni izpogajati. Nekaj moremo spremeniti, da bi dobili, kar si želimo. Najprej moramo vedeti, kaj si pravzaprav želimo – v nasprotnem primeru bomo izgubili. Pogajati se je treba popolnoma za vse. V našem interesu je, da razumemo interese drugih ljudi, kar pomeni da tisti, s katerim se pogajamo ni sovražnik ampak poslovni partner. V nasprotnem primeru je težko doseči to, kar želimo. Kulturno raznolika okolja so tista, ki ustvarjajo nove izzive v prepoznavanju, vzgajanju in raziskavi različnih kulturnih skupin. Medkulturna raznolikost nakazuje potrebo po poznavanju različnih družb. Družbe imajo različne vrednote in vplivajo na raznolike taktike pri poslovnih pogajanjih po svetu. Kulturne razlike na pogajanja vplivajo na način, kako ljudje pridobivajo zaupanje in kako delijo informacije. Pridobivanje informacij pri pogajanjih je ključno. Kako kulturne razlike vplivajo na poslovna pogajanja? Kakšni pogajalski slogi so komu bližje, glede na to na katerem kontinentu ali v kateri državi živi? Kakšni so običaji in vrednote ljudi po svetu? Odgovore na omenjena vprašanja zajema medkulturna diverziteta in taktike poslovnih pogajanj. V končni fazi na različne pogajalske strategije vpliva tudi starost, razgledanost in socialen status. Obstaja več glavnih področij, pri katerih pridejo razlike med kulturami najbolj do izraza. Formalni ali neformalni pristop. Direkten ali posreden stil komunikacije. Želja po zmagi pri pogajanju ali želja po kompromisu. Z vključevanjem emocij ali brez. Želja po dolgoročnem sodelovanju ali samo enkraten posel. Odločitve sprejete skupaj z ekipo ali jih sprejme vodja sam. Kulture lahko imajo temeljne razlike kar lahko vodi do nastanka stereotipov. Izzive v kulturni raznolikosti vidimo kot kulturne, rasne in etnične skupine znotraj družbe. Ti faktorji lahko vodijo do predsodkov, ki nakazujejo na pomanjkanje zavedanja in kulturne neobčutljivosti.
Keywords: Pogajalski proces, poslovna pogajanja, medkulturne razlike, pogajalske taktike
Published in DKUM: 06.10.2022; Views: 542; Downloads: 114
Full text (1,68 MB)

Abstract: Poslovni bonton predstavlja družbeno sprejemljivo vedenje, določeno z vplivi moralnih norm časa in prostora v poslovnem svetu. Ker je poslovni bonton v Arabski kulturi precej drugačen od poslovnega bontona v Evropi, je pred sklenitvijo posla smiselno proučiti njihovo kulturo in navade. V raziskavi smo uporabili deskriptivno metodo dela in kvalitativno tehniko zbiranja podatkov. Podatke smo pridobili z metodo intervjuja podjetij Unior d.d. in Protocamel d.o.o., ki poslujeta na arabskem trgu. Slovenski podjetji, sodelujoči v raziskavi pravita, da je bistvena razlika v poslovanju arabskih podjetij, v primerjavi z evropskimi, v tem, da le ta dajejo manj poudarka dogovorom in več dobrim medsebojnim odnosom. Zaposleni odgovorni za prodajo na arabski trg morajo biti dobro seznanjeni z njihovimi poslovnimi navadami, pogajalskim stilom, jezikom, vedenjem in religijo. Vsaka podrobnost lahko pripomore k boljšemu poslovanju. Poznavanje poslovnega bontona nam olajšuje poslovne poti in nam nudi možnost za uspešnejše poslovanje. Pomembno vlogo pri poslovanju ima poznavanje religije in kulturnih značilnosti, ki so pomembne smernice pri sklepanju poslov. Rezultati so pokazali, da sta slovenski podjetji zelo dobro seznanjeni z arabskim bonton in načinom poslovanja
Keywords: poslovni bonton, medkulturne razlike, arabski trg
Published in DKUM: 29.10.2019; Views: 1440; Downloads: 211
Full text (837,33 KB)

Abstract: Namen raziskave je bil ugotoviti, če obstajajo med Slovenci, živečimi v Argentini, in Slovenci, živečimi v Sloveniji, v subjektivnem blagostanju razlike v povezavi z duhovnostjo, religioznostjo in hvaležnostjo. Končni vzorec je zajemal 295 udeležencev in sicer 141 Slovencev v Argentini (preseljenih po 2. svetovni vojni), starih med 10 in 90 let in 154 Slovencev iz matične domovine, starih med 17 in 64 let. V vzorcu argentinskih Slovencev je bilo zajetih 58 moških in 82 žensk. Vzorec Slovencev iz matične domovine je zajemal 35 moških in 119 žensk. Udeleženci raziskave so vprašalnik izpolnili preko spleta. Rezultati raziskave so pokazali, da med religioznimi Slovenci, živečimi v Argentini, in Slovenci, živečimi v Sloveniji, glede na primerjane koncepte ni statistično pomembnih razlik. Na celotnem vzorcu se je pokazalo, da se vse tri mere subjektivnega blagostanja statistično pomembno povezujejo s hvaležnostjo, pri čemer sta se zadovoljstvo z življenjem in pozitivni afekt s hvaležnostjo povezovala pozitivno, negativni afekt pa šibko negativno. Hvaležnost se je v obeh skupinah pozitivno povezovala z merami duhovnosti. Najmočneje se je s hvaležnostjo povezovala dimenzija obče povezanosti. Mere duhovnosti so se pozitivno povezovale z zadovoljstvom z življenjem in pozitivnim afektom, medtem ko se subjektivno blagostanje in pogostost udeleževanja pri verskih obredih nista statistično pomembno povezovala. Pomembne razlike med skupinama so se pojavile pri specifičnih vidikih religioznosti, ki govorijo o razlogih za vključevanje v verske aktivnosti udeležencev. Slovenci v Argentini v večji meri povezujejo vključevanje v verske aktivnosti z utrjevanjem nacionalne identitete in udeleževanjem družine in sorodnikov v le te. Tudi sveto mašo povezujejo z ohranjanjem izročila staršev/starih staršev in z razvijanjem osebnega odnosa z Bogom v višji meri kot Slovenci iz matične domovine.
Keywords: subjektivno blagostanje, duhovnost, religioznost, hvaležnost, medkulturne razlike, argentinski Slovenci
Published in DKUM: 01.10.2018; Views: 1372; Downloads: 194
Full text (1,01 MB)

Abstract: Pri vodenju znotraj mednarodnih nevladnih organizacij naletimo na ponavljajoče se težave vodij, kot so kulturne razlike, motivacija vodij, dejstvo, da vodja vodi projekte, ki se izvajajo v drugi državi, kot se nahaja, ter druge. Kako se našteti in še mnogi drugi problemi, rešujejo, je največkrat odvisno od motivacije in kulturnega ter osebnega ozadja vodij ESTIEM-a, kar smo preučevali v raziskovalnem delu diplomskega dela. ESTIEM (European students of industrial Engineering and Management) je ne-profitna študentska organizacije, ki združuje študente tehničnega znanja in managementa celotne Evrope. Njegov namen je ustvariti in negovati stike med študenti, profesorji in strokovnjaki v svojem področju ter jih pri tem podpirati pri njihovem osebnostnem in profesionalnem razvoju. Dandanes je ESTIEM stabilna organizacije, ki združuje 77 lokalnih skupin v 31 državah, kar pomeni direkten dostop do več kot 60.000 študentov. Poleg aktivnega dela v komitejih, projektih in iniciativah, lokalne skupine organizirajo več kot 80 dogodkov letno, ki jih vodijo centralne vodje, po celotni Evropi (ESTIEM, 2016). Projektne vodje so ključnega pomena, saj ne oblikujejo samo ESTIEM-ov projektov, ampak narekujejo tudi prihodnost same organizacije. Poleg predstavitve vseh segmentov in nivojev organizacije smo predstavili tudi motivacijo in medkulturne razlike med vodji in njihovo dojemanje le-teh. Izvedi smo raziskavo o pomembnosti vseh omenjenih faktorjev (s poudarkom na motivaciji in kulturi) med vodji ESTIEM-a. Raziskava je pokazala, da so člani ESTIEM-a, ki se odločajo za vodstvene položaje, že pred kandidaturo zelo motivirani, v večini primerih se motivacija čez čas mandata le stopnuje in zelo reko preneha. Ugotovili smo tudi, da je ESTIEM odlično okolje za spoznavanje in sprejemanje kulturnih razlik med mladimi.
Keywords: ESTIEM, Motivacija, Medkulturne razlike, Vodenje
Published in DKUM: 07.10.2016; Views: 1476; Downloads: 72
Full text (1,42 MB)

Abstract: Magistrsko delo govori o vplivu kulture na poslovna pogajanja v Braziliji. Podrobno se opredeli več dejavnikov, ki vplivajo na pogajanja, razlike med pogajanji v Braziliji in v Sloveniji. Na kaj moramo biti pozorni ob pogajanjih z brazilci in čemu se moramo izogniti. Oprededelimo sestavine in dimenzije kulture in pogajanj, ter sinergijo le-teh.
Keywords: poslovna pogajanja, medkulturna pogajanja, Brazilija, Slovenija, komunikacija, kultura, medkulturne razlike
Published in DKUM: 11.01.2016; Views: 1480; Downloads: 276
Full text (941,25 KB)