| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 12
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Digitalna medijska pismenost gluhih in naglušnih oseb v Sloveniji
Laura Horvat, 2024, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo se osredotoča na preučevanje digitalne medijske pismenosti pri gluhih in naglušnih osebah v Sloveniji. Cilj raziskave je bil ugotoviti vpliv sociodemografskih značilnosti na uporabo digitalnih medijev in digitalno medijsko pismenost. Zanimal nas je tudi vpliv digitalne medijske pismenosti na uporabo digitalnih medijev. Rezultati raziskave omogočajo pomemben vpogled predvsem strokovnjakom in raziskovalcem, ki se ukvarjajo z vključevanjem gluhih in naglušnih oseb v digitalno okolje oziroma družbo. Rezultate smo pridobili s pomočjo metode zbiranja podatkov skozi skupinskih intervjujev, ki so pokazali, da gluhe in naglušne osebe najpogosteje uporabljajo Facebook, vendar so razlogi in načini uporabe različni, podobno kot pri drugih digitalnih medijih. Na podlagi rezultatov ugotavljamo, da nobena izmed sociodemografskih značilnosti ne definira uporabe digitalnih medijev in raven digitalne medijske pismenosti. Obstaja pa povezava med digitalno medijsko pismenostjo in uporabo digitalnih medijev.
Keywords: digitalna medijska pismenost, digitalni mediji, gluhi in naglušni
Published in DKUM: 22.10.2024; Views: 0; Downloads: 18
.pdf Full text (960,82 KB)

2.
Vključevanje medijske pismenosti v pouk matematike v osnovni šoli : magistrsko delo
Manca Krampl, 2023, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu obravnavamo medijsko pismenost kot eno izmed ključnih kompetenc 21. stoletja in njeno integracijo v pouk matematike v osnovni šoli. V prvem delu naloge je medijska pismenost natančno opisana. Podane so njene različne definicije, lastnosti, kompetence in veščine/spretnosti ter povezava z informacijsko pismenostjo. V nadaljevanju je skozi pristope k poučevanju medijske pismenosti, pri čemer se dotaknemo tudi waldorfskega, predstavljeno razumevanje medijske pismenosti v izobraževanju. Z medijsko pismenostjo so močno povezane digitalne kompetence, ki smo jih predstavili v drugem delu naloge. Osredotočili smo se na okvir digitalnih kompetenc za državljane (DigComp) in izobraževalce (DigCompEdu). Tretji del naloge obsega pregled medijske pismenosti pri matematiki v osnovni šoli. Zajema rezultate raziskav na področju medijske pismenosti pri pouku matematike. Pregledno so navedeni cilji in vsebine učnega načrta za matematiko na predmetni stopnji, ki so povezani z medijsko pismenostjo. Podana je tudi analiza dveh učbeniških kompletov in i-učbenikov za matematiko na predmetni stopnji z vidika vključenosti medijske pismenosti. V zadnjem delu smo pripravili nekaj predlogov za razvijanje medijske pismenosti pri pouku matematike.
Keywords: medijska pismenost, digitalne kompetence, pouk matematike v osnovni šoli
Published in DKUM: 19.06.2023; Views: 573; Downloads: 54
.pdf Full text (867,93 KB)

3.
Vpliv digitalnih medijev na predšolske otroke - tveganje in priložnosti v času digitalizacije : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Tina Krampl, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga predstavlja uporabo digitalnih »novih« medijev pri predšolskih otrocih in kakšni so vplivi na otroke. Prav tako je opredeljena tema, koliko se starši sami spoznajo na tematiko vpliva digitalnih medijev na njihove otroke in kako sami omogočajo, vplivajo in udejanjajo metode povezane z uporabo digitalnih medijev. Prikazali smo, kakšnim tveganjem in nevarnostim so otroci izpostavljeni in kakšni so ukrepi za odgovorno uporabo digitalnih medijev v sedanji dobi. V prvem delu smo s pomočjo spletnih virov ter literature predstavili osnovne pojme, ki se pojavljajo ob tej tematiki. Podrobneje smo opisali katere nevarnosti se najpogosteje pojavljajo ter kako jih prepoznamo. S pomočjo anketnega vprašalnika smo ugotavljali kolikšna je dejanska raba novih digitalnih medijev pri otrocih, v kolikšni meri so jim izpostavljeni in kakšna je osveščenost staršev o nevernostih in tveganjih. Na podlagi raziskave in študija virov navajamo ukrepe za varnejšo uporabo, odgovorno rabo in nadzor uporabe pri otrocih, ki so namenjeni staršem, saj starši skoraj v celotni meri omogočajo otrokom rabo novih digitalnih medijev in tako tudi nosijo odgovornost.
Keywords: diplomske naloge, predšolski otroci, digitalni mediji, medijska vzgoja, medijska pismenost, vplivi uporabe digitalnih medijev, medijska etika
Published in DKUM: 28.10.2021; Views: 1425; Downloads: 269
.pdf Full text (1,44 MB)

4.
Medijska pismenost mladih v odnosu do post digitalnega sveta : magistrsko delo
Anja Zakošek, 2021, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo proučevali medijsko pismenost generacije Z v odnosu do post digitalne družbe. Gre za osebe, ki so odraščale s tehnologijo, ki je temelj post digitalne družbe. V empiričnem delu smo izvedli anketo, s katero smo preučevali, ali spol in starost vplivata na zaznano stopnjo medijske pismenosti. Zanimalo nas je tudi, ali čas, ki ga uporabnik dnevno preživi na družbenih omrežjih, vpliva na zaznano stopnjo medijske pismenosti. Merili smo še, ali sovrstniki vplivajo na uporabnikovo samoocenjeno stopnjo pismenosti umetne inteligence. Rezultati so pokazali, da imajo ženske višjo stopnjo zaznane medijske pismenosti v primerjavi z moškimi. Pokazalo se je tudi, da starost uporabnika vpliva na njegovo pripravljenost dojemanja tehnologije umetne inteligence. Rezultati magistrske naloge lahko služijo kot izhodišče za prihodnje raziskave in pri pripravi indikatorjev pismenosti umetne inteligence
Keywords: medijska pismenost, post digitalna družba, generacija Z, pismenost umetne inteligence.
Published in DKUM: 18.10.2021; Views: 1366; Downloads: 235
.pdf Full text (1005,26 KB)

5.
Medijska pismenost digitalnih priseljencev v odnosu do rabe spletnega družbenega omrežja facebook : magistrsko delo
Pia Prebevšek, 2021, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo proučevali medijsko pismenost digitalnih priseljencev v povezavi s spletnim družbenim omrežjem Facebook. Gre za starejše uporabnike, ki s temi tehnologijami niso odraščali in se zato pogosto soočajo s težavami pri njihovi uporabi. V raziskovalnem delu smo izvedli anketo, s katero smo ugotavljali, kako pogosto digitalni priseljenci uporabljajo Facebook, kaj jih pri tem motivira ter kako poznajo in uporabljajo njihove funkcionalnosti. Prav tako smo izmerili njihovo medijsko pismenost prek samoocene in ustreznega merskega instrumenta. Rezultati so pokazali, da le tip motivacije 'nadzor nad aktivnostmi otrok/bližnjih' napoveduje samooceno medijske pismenosti, medtem ko ostali tipi motivacij ne napovedujejo samoocenjene oziroma ocenjene medijske pismenosti. Prav tako so rezultati pokazali, da število ur dnevne uporabe družbenega omrežja Facebook ne vpliva na samoocenjeno oziroma ocenjeno medijsko pismenost, a da imajo tisti digitalni priseljenci, ki uporabljajo Facebook dve leti ali manj, nižjo samoocenjeno in ocenjeno medijsko pismenost kot tisti, ki ga uporabljajo več kot pet oziroma več kot deset let. Rezultati so pokazali tudi, da večina anketiranih digitalnih priseljencev ne naredi nič, ko naleti na objavo z vprašljivo kredibilnostjo, in da so precej previdni pri sprejemanju prošenj za prijateljstvo. Naši rezultati lahko služijo pri pripravi izobraževanj ali kot osnova za proučevanje medijske pismenosti oziroma proučevanje povezave med medijsko pismenostjo in drugimi družbenimi omrežji.
Keywords: medijska pismenost, družbena omrežja, Facebook, digitalni priseljenci
Published in DKUM: 05.07.2021; Views: 1144; Downloads: 152
.pdf Full text (2,19 MB)

6.
Stališča vzgojiteljev in staršev o oglaševanju za otroke v predšolskem obdobju
Maja Jerčič, 2020, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi smo predstavili pomen potrošništva s poudarkom na potrošništvu družin in predšolskih otrok. Ugotovili smo, da je ključno orodje za spodbujanje potrošništva oglaševanje, zato je pomembno, da so otroci in starši medijsko in potrošniško pismeni. Pomembno je predvsem, da znajo vrednotiti, analizirati, kritično ocenjevati medije, razumeti njihov namen in oglaševalske taktike. V teoretičnem delu smo bolj podrobno raziskali teme, kot so vrste oglaševanja, psihološki kriteriji oglasov, značilnosti in učinkovitost oglaševanja za otroke ter pasti oglaševanja. V empiričnem delu smo izvedli raziskavo stališč staršev in vzgojiteljev o oglaševanju, ki je namenjeno otrokom. Raziskava je potekala na vzorcu staršev in strokovnih delavcev v predšolski vzgoji (N = 272). Namen raziskave je bil analizirati stališča staršev in vzgojiteljev o oglaševanju v predšolskem obdobju. V vprašalnik smo vključili tri sklope: sklop stališč, vezanih na etičnost oglaševanja, sklop stališč o oglaševanju in vplivu na družino ter sklop stališč o učinkovitosti oglaševanja na otroke. Rezultati so pokazali, da strokovni delavci sicer izražajo nekoliko bolj kritična stališča do vsebin vseh treh sklopov, vendar statistično pomembnih razlik med njimi in starši ni, kar nakazuje, da bi morali strokovni delavci, zaposleni na področju predšolske vzgoje, okrepiti svoje strokovno znanje o medijski in potrošniški pismenosti.
Keywords: oglaševanje, potrošništvo, stališča, medijska in potrošniška pismenost
Published in DKUM: 20.02.2020; Views: 1435; Downloads: 275
.pdf Full text (1,43 MB)

7.
Uporaba filma za poučevanje zgodovine v srednji šoli
Dejan Preradović, 2017, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu sem raziskal, kako lahko učitelj pri poučevanju zgodovine v srednji šoli uporabi film kot učni pripomoček. S pomočjo literature sem raziskal prednosti in slabosti filma kot učnega pripomočka in filma kot učnega pripomočka pri poučevanju zgodovine. Predstavil sem tudi koncept medijske pismenosti in kako lahko učitelji učencem pomagajo, da postanejo pri ogledu zgodovinskih filmov bolj kritični gledalci in kako jim bodo ta znanja koristila, tudi ko s šolanjem zaključijo. V drugi polovici naloge pa sem pripravil nekaj praktičnih primerov – identificiral sem izseke iz zgodovinskih filmov, ki jih lahko učitelj uporabi pri poučevanju zgodovine in predstavil, kako bi jih lahko učitelj pri pouku uporabil.
Keywords: zgodovina, film, sodobni pouk, medijska pismenost, učni pripomoček.
Published in DKUM: 04.04.2018; Views: 2080; Downloads: 210
.pdf Full text (1,50 MB)

8.
Medijska pismenost uporabnikov rumenih medijev
Iris Hude, 2017, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo raziskuje značilnosti slovenskega rumenega medijskega prostora in odnos uporabnikov do teh medijev v povezavi z medijsko pismenostjo. Medijska pismenost uporabnikom omogoča sposobnost razumevanja in kritičnega presojanja medijskih informacij. Rumeni mediji v svoje vsebine vključujejo svojevrstne značilnosti po katerih se ločijo od nerumenih (resnih) medijev. S pomočjo strokovne literature in analize vsebin izbranih slovenskih medijev smo preverjali, katere so te značilnosti in kako se kažejo v objavljenih vsebinah. Vzorce uporabniškega znanja smo pridobivali s pomočjo spletne ankete.
Keywords: medijska pismenost, rumeni mediji, resni mediji, uporabniki medijev
Published in DKUM: 06.10.2017; Views: 2196; Downloads: 279
.pdf Full text (2,24 MB)

9.
Komunikacijska kompetenca in medijska pismenost : skripta
Darinka Verdonik, 2016, other educational material

Keywords: komunikacija, govorna interakcija, medijska pismenost
Published in DKUM: 11.07.2016; Views: 3454; Downloads: 337
.pdf Full text (1,44 MB)

10.
UČINKI MEDIJSKE DIGITALIZACIJE NA KOMUNIKACIJO MEDIJEV Z OBČINSTVOM
Robert Železnik, 2016, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo ugotavlja, da se je komunikacija medijev z občinstvom v času digitalizacije spremenila. Ugotovljeno je bilo, da vsebine digitalnih medijev, zaradi sistemske ureditve sveta (kapitalistična ideologija), izgubljajo na verodostojnosti. Posledično se je spremenila realnost, ki jo živimo – množični mediji kot refleksija realnosti. Magistrsko delo ugotavlja, da je sprememba medijev narekovala spremenilo občinstva in obratno. Medijsko občinstvo v trenutnem času je polarizirano. Tisti, ki imajo dostop in znanje za uporabo novih medijev in oni, ki tega znanja in dostopa nimajo. Študenti medijskih komunikacij predstavljajo bodoče strokovnjake na področju medijev. Magistrska naloga je preverjala njihovo kompetenco glede na smer izobraževanja in glede na trenutno stanje v medijskem prostoru. Magistrska naloga ugotavlja, da je kompetenca bodočih strokovnjakov na zadovoljivem nivoju z mankom na področju spremljanja in poznavanja tradicionalnih, predvsem tiskanih medijev.
Keywords: Komunikacija, mediji, digitalizacija, komunikacijska kompetenca, medijska pismenost
Published in DKUM: 04.07.2016; Views: 2665; Downloads: 289
.pdf Full text (1,99 MB)

Search done in 0.25 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica