1. Vizualna komunikacija na Instagramu : primer Slovenske turistične organizacije in izbranih slovenskih destinacijLuka Stanić, 2024, master's thesis Abstract: Instagram je postal eno glavnih promocijskih orodij. Destinacija se mora zavedati trendov in promocijskih vsebin, ki so predstavljene na Instagramu, da lahko konkurira na visoko konkurenčnem trgu. Za uspešno promocijo destinacije je treba razumeti, kako destinacijo promovirati, in kar je še bolj pomembno, vedeti, katere vsebine promovirati. Vsebina promocije mora temeljiti na preferencah uporabnikov, torej občinstva. Da bi ugotovili, kaj promovirati, še več, kakšne so preference občinstva, smo naredili tematsko analizo Instagram objav STO in izbranih slovenskih destinacij ter izvedli kvantitativno raziskavo, katere namen je bil pridobiti preference anketirancev glede določenih pojavov. Prišli smo do spoznanja, da se na Instagramu najbolj promovirajo naravni elementi, da sta na fotografijah najbolj zastopani naravni barvi modra in zelena ter da so predmeti na fotografijah največkrat povezani z naravo. Ugotovili smo tudi, da anketiranci dajejo prednost naravni dediščini pred kulturno dediščino, imajo višjo stopnjo naklonjenosti fotografijam s prevladujočimi naravnimi barvami (modro in zeleno) kot fotografijam z drugimi prevladujočimi barvami, dajejo prednost fotografijam iz uradnih virov v primerjavi s fotografijami iz neuradnih virov (UGC) in da imajo raje fotografije pokrajin, kjer ni ljudi. Na podlagi ugotovitev smo izdelali model za uspešno objavo fotografij na Instagramu, ki služi kot vodilo destinacijam in turističnim deležnikom.
Keywords: vizualno komuniciranje, identiteta destinacije, turizem, družbeni mediji, odnosi z javnostmi.
Published in DKUM: 26.03.2025; Views: 0; Downloads: 21
 Full text (12,18 MB) |
2. Digitalni marketing kulturno-turistične institucije s poudarkom na podkastih: primer Slovenske filharmonijeTea Gorič, 2024, master's thesis Abstract: Naloga obravnava upadanje števila obiskovalcev koncertov klasične glasbe, kar je problem, s katerim se soočajo simfonični orkestri po vsem svetu, vključno s Slovensko filharmonijo (SF). Problem je še posebej izrazit med mlajšimi generacijami, saj večina obiskovalcev koncertov spada v starejšo starostno skupino. Glavni izziv je, kako privabiti nove segmente obiskovalcev, zlasti mlajše, in obrniti dolgotrajni trend upadanja števila abonentov. Namen je razviti priporočila za povečanje obiskanosti koncertov SF. Naloga vključuje analizo trenutne situacije, iskanje vzrokov za upadanje števila abonentov ter raziskovanje interesov in potreb mladih glede obiska koncertov klasične glasbe. Cilj je identificirati učinkovite marketinške, izobraževalne in programske strategije, zlasti tiste, povezane z digitalnim marketingom in podkasti, ki bi SF omogočile privabljanje mlajšega občinstva. V nalogi smo uporabili različne raziskovalne metode, vključno s kompilacijo literature, deskripcijo, klasifikacijo, analizo podatkov z družbenih omrežij, komparativno analizo pojavnosti na družbenih omrežjih izbranih mednarodnih orkestrov in sintezo teoretičnih spoznanj s praktičnimi ugotovitvami, pri čemer je bila glavna pozornost namenjena analizi digitalnega marketinga SF in vplivu uvedbe podkasta na obiskanost koncertov. Cilj je podati celovit vpogled v trenutno stanje in predlagati izboljšave, ki bi SF pomagale privabiti mlajše obiskovalce in turiste ter povečati obiskanost koncertov.
Keywords: kulturni turizem, marketing v kulturi, digitalni marketing, vsebinski marketing, družbeni mediji, kratki videoposnetki, podkast
Published in DKUM: 12.03.2025; Views: 0; Downloads: 26
Full text (4,80 MB) |
3. Raba angleškega jezika v slovenskem radijskem svetu : diplomsko deloNeli Pernek, 2024, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo z naslovom Raba angleškega jezika v slovenskem radijskem svetu preučuje vpliv angleškega jezika in anglicizmov na besedišče moderatorjev na dveh slovenskih radijskih postajah. V sklopu raziskave smo analizirali pogovore in intervjuje z radijskimi voditelji ter preučevali prisotnost in pogostost angleških izrazov pri njihovem delu. Ugotovili smo, da globalizacija pomembno vpliva na uporabo angleškega jezika, kar se kaže v pogostem vključevanju anglicizmov v govoru. Ti vplivi so še posebej izraziti pri mladih moderatorjih, ki uporabljajo angleške izraze za izražanje trendov in sodobnega življenjskega sloga.
Keywords: mediji, radijske postaje, vpliv angleščine, slovensko okolje, globalizacija
Published in DKUM: 10.02.2025; Views: 1; Downloads: 36
Full text (908,13 KB) |
4. Preučevanje otroške in mladinske književnosti2025 Abstract: Monografija predstavlja tri zaokrožene entitete, ki so dokaj samostojne in hkrati soodvisne: (1) terminološka vprašanja, povezana z otroško in mladinsko književnostjo: tematologija, književne vrste in oblike bralnih gradiv, kanonizacija, medbesedilnost; (2) vrednotenje otroške in mladinske književnosti, temeljni kriteriji; (3) teorije bralnega razvoja in branja: starost naslovnikov oz. razvitost sposobnosti bralne pismenosti mladega bralca ali bralke; kriterija dolžine besedila in števila različnih besed v besedilu (povezava z gradniki bralne pismenosti). V zadnjih nekaj letih se kažejo bistvene spremembe pri nastajanju, oblikovanju, izdajanju in vrednotenju literarnih del, ki sodijo v otroško in mladinsko književnost. Bralni razvoj otrok, učencev in dijakov preučujejo različne stroke, zato je smiselno, da bi strokovna javnost sodelovala pri oblikovanju kakovostnih bralnih priporočil (za branje na formalni, neformalni in informalni ravni), pri čemer je nujno upoštevanje literarnozgodovinskih, literarnoteoretičnih in literarnorecepcijskih načel.
Keywords: otroška književnost, mladinska književnost, književne vrste in žanri, multimodalnost, jezik, različni mediji
Published in DKUM: 15.01.2025; Views: 0; Downloads: 59
Full text (9,69 MB)
This document has many files! More... |
5. Analiza uporabe umetne inteligence v slovenskih medijih : graduation thesisŽiga Kapun, 2024, undergraduate thesis Abstract: Uporaba umetne inteligence je prisotna že na nešteto področjih, kjer se uporablja za najrazličnejše namene. Najdemo jo lahko v optimizaciji procesov, pregledovanju velikih količin podatkov ter tudi ustvarjanju vsebin. Podobno kot na drugih področjih, se je umetna inteligenca, ali AI, uveljavila tudi na področju medijev. Tako se diplomska naloga posveča prav uporabi AI na področju medijev v Sloveniji. Naloga le-te je predstaviti vrste AI in možnosti, ki jih slednja omogoča medijem, prav tako pa z analizo ankete predstavi dejansko stanje uporabe AI v Sloveniji.
Keywords: umetna inteligenca - AI, mediji, generativna AI, strojno učenje, globoko učenje
Published in DKUM: 14.11.2024; Views: 0; Downloads: 116
Full text (2,03 MB) |
6. Digitalna medijska pismenost gluhih in naglušnih oseb v SlovenijiLaura Horvat, 2024, master's thesis Abstract: Magistrsko delo se osredotoča na preučevanje digitalne medijske pismenosti pri gluhih in naglušnih osebah v Sloveniji. Cilj raziskave je bil ugotoviti vpliv sociodemografskih značilnosti na uporabo digitalnih medijev in digitalno medijsko pismenost. Zanimal nas je tudi vpliv digitalne medijske pismenosti na uporabo digitalnih medijev. Rezultati raziskave omogočajo pomemben vpogled predvsem strokovnjakom in raziskovalcem, ki se ukvarjajo z vključevanjem gluhih in naglušnih oseb v digitalno okolje oziroma družbo. Rezultate smo pridobili s pomočjo metode zbiranja podatkov skozi skupinskih intervjujev, ki so pokazali, da gluhe in naglušne osebe najpogosteje uporabljajo Facebook, vendar so razlogi in načini uporabe različni, podobno kot pri drugih digitalnih medijih. Na podlagi rezultatov ugotavljamo, da nobena izmed sociodemografskih značilnosti ne definira uporabe digitalnih medijev in raven digitalne medijske pismenosti. Obstaja pa povezava med digitalno medijsko pismenostjo in uporabo digitalnih medijev.
Keywords: digitalna medijska pismenost, digitalni mediji, gluhi in naglušni
Published in DKUM: 22.10.2024; Views: 0; Downloads: 29
Full text (960,82 KB) |
7. Pomen družbenih medijev v športnem marketingu : diplomsko deloŽiga Jakomini, 2024, master's thesis Abstract: Magistrsko delo je teoretična in empirična raziskava o pomenu družbenih medijev na področju športnega marketinga. V delu smo z analizo relevantne teorije predstavili marketing, športni marketing, marketing prek družbenih medijev, pomen družbenih medijev v športnem marketingu in marketing z uporabo znanih osebnosti. V empiričnem delu smo z namenom podrobnega razumevanja problematike izvedli anketo med širšo slovensko javnostjo. Pridobili smo informacije o navadah zajemanja in odzivnosti posameznikov v zvezi s športnim marketingom prek družbenih medijev ter o vplivu družbenih medijev na nakupno namero, kar zadeva športne izdelke. Pridobili smo tudi podatke o tem, kakšne so razlike na področju športnega marketinga med marketingom prek tradicionalnih in družbenih medijev. Raziskali smo tudi, kakšni tipi vsebin, objavljenih prek družbenih medijev, so pri športnem marketingu najbolj všeč posameznikom, in kakšen učinek ima uporaba znanih osebnosti ali športnikov v objavah na družbenih medijih na posameznike. Izvedli smo analizo objav na družbenih medijih po modelu AIDA, s katero smo pridobili informacije o tem, kako Nike, eno izmed največjih svetovnih podjetij, ki se ukvarja s športnim marketingom na družbenih medijih, opravlja učinkovit športni marketing na svojih družbenih medijih.
Keywords: Športni marketing, družbeni mediji, marketing prek družbenih medijev, marketing z uporabo znanih osebnosti.
Published in DKUM: 03.10.2024; Views: 0; Downloads: 40
Full text (11,30 MB) |
8. Vpliv dejavnikov na zaznavanje globokih ponaredkov na družbenih medijih : diplomsko deloKai Ličina, 2024, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo raziskuje vpliv dejavnikov na pravilnost ločevanja globokih ponaredkov od pristnih video posnetkov na družbenih medijih. Delo obravnava ključne koncepte, povezane z družbenimi mediji in širjenjem lažnih informacij, pri čemer poseben poudarek namenja tehnologiji globokih ponaredkov, ki omogoča ustvarjanje realističnih lažnih vsebin. Empirični del raziskave vključuje analizo vpliva uporabe družbenih medijev, vrste videoposnetkov, izobrazbe in predhodnega znanja o manipulaciji medijskih vsebin. Rezultati kažejo, da večina teh dejavnikov nima statistično pomembnega vpliva na pravilnost ločevanja globokih ponaredkov od pristnih video posnetkov, z izjemo Facebooka, in samozavesti pri prepoznavanju globokih ponaredkov, kjer smo pri zabavnih videoposnetkih zaznali statistično značilen vpliv. Rezultati te študije lahko služijo kot osnova za nadaljnje raziskave o zaznavi ponarejenih posnetkov med uporabniki družbenih medijev.
Keywords: globoki ponaredki, družbeni mediji, zaznavanje
Published in DKUM: 03.10.2024; Views: 0; Downloads: 26
Full text (2,96 MB) |
9. Digitalna pismenost mladih in njihove navade uporabe družbenih medijev : diplomsko deloKristijan Bunevski, 2024, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo raziskuje preplet med digitalno pismenostjo in navadami mladih pri uporabi družbenih medijev. S pomočjo pridobljenih anketnih podatkov in analize diplomsko delo zagotavlja vpogled v vedenje mladih v digitalnem okolju in prispeva h globljemu razumevanju vloge digitalne pismenosti pri oblikovanju interakcij mladih posameznikov na platformah družbenih medijev. Namen je bil odgovoriti na zastavljena vprašanja glede merjenja stopnje digitalne pismenosti med mladimi, kako pogosto mladi uporabljajo določene platforme družbenih medijev, katere vrste vsebin spremljajo in katere od teh platform ocenjujejo kot najbolj zaupanja vredne.
Keywords: digitalna pismenost, družbeni mediji, navade mladih
Published in DKUM: 19.09.2024; Views: 0; Downloads: 60
Full text (3,41 MB) |
10. Populizem skozi prizmo ekonomije in kulture : statistične analize na vzorcu 31 evropskih držav, 2020-2022Stefani Branilović, 2024, master's thesis Abstract: V magistrskem delu Populizem skozi prizmo ekonomije in kulture: statistične analize na vzorcu 31 evropskih držav, 2020–2022 opišemo pojav populizma in možne razloge za vzpon populističnih strank ter se dotaknemo vprašanja spola, starosti in izobrazbe, da bi ugotovili, kdo so povprečni populistični volivci. Pri tem se osredotočamo na dve pomembni tezi – ekonomsko negotovost in kulturno reakcijo, ki ju najprej teoretično predstavimo in potem še empirično testiramo. Obe tezi bi lahko povezali z Inglehartovo teorijo modernizacije, saj pravita, da ljudje za populiste volijo ali iz ekonomskih ali iz kulturnih skrbi. Pri tem smo si na podlagi literature zastavili hipotezi, da sta tako ekonomska kot kulturna teza povezani, saj posameznikova ekonomska prepričanja temeljijo na njegovih kulturnih prepričanjih, skladno s tem pa predpostavljamo, da sta obe tezi pomembni pri razlagi vzpona populistov, vendar kulturna teza kaže na statistično močnejše učinke. Da bi to empirično testirali, smo uporabili bazo European Social Survey ter raziskavo, ki so jo izvedli med letoma 2020 in 2022, ki je zajela reprezentativne vzorce posameznikov iz 31 evropskih držav. Rezultati so pokazali na mešane ugotovitve glede spola in starosti, se je pa kot pomembna skupina populističnih volivcev in tistih s populističnimi prepričanji pokazala skupina manj izobraženih posameznikov. Obe začetni hipotezi pa smo v veliki večini držav potrdili, saj se je izkazalo, da sta obe tezi pomembni, vendar ima kulturna večjo statistično moč. Da bi to dejstvo razložili, smo v razpravi pojasnili še mehanizem volilne nevednosti, učinka medijev in sociotropskega načina delovanja. Rezultati imajo tako velik pomen za prihodnje študije, ki naj bi raziskovale, ali še vedno obstaja močan učinek ekonomije in kulture na volivce, s tem pa naj bi presegle omejitve, ki jih omenjamo na koncu dela.
Keywords: populizem, ekonomska negotovost, kulturna reakcija, izobrazba, volilna nevednost, mediji
Published in DKUM: 12.09.2024; Views: 34; Downloads: 46
Full text (2,71 MB) |
