| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 7 / 7
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Zdravstvena oskrba zapornikov : magistrsko delo
Ksenija Vrbnjak, 2021, master's thesis

Abstract: Pravica do zdravstvenega varstva je ustavno varovana kategorija človekovih pravic in temeljnih svoboščin, katera se ne glede na osebne okoliščine in družbeni položaj posameznika mora zagotavljati vsakomur. Tudi okoliščina odvzema prostosti, zaradi prestajanja zaporne kazni ni nobena izjema. Čeprav upravičen odvzem prostosti ne pomeni kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin, lahko le ta zaradi stresa in tesnobe, ki ju obsojenec pri tem doživlja, negativno vpliva na njegovo zdravje. To pomeni, da je potrebno zdravje zapornika spremljati ves čas prestajanja zaporne kazni ter mu nuditi ustrezno zdravstveno oskrbo. Za zdravstveno oskrbo obsojencev so primarno odgovorni pristojni regionalni zdravstveni domovi. Obsojencem pa zdravstveno oskrbo nudijo tudi zdravstveni delavci, zaposleni pri Upravi za izvrševanje kazenskih sankcij. Po potrebi se obsojence napoti tudi k specialistom v zunanje zdravstvene ustanove. V primeru pomanjkljive zdravstvene oskrbe, obstaja tveganje kršitve 3. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Kršitve na predlog pritožnika presoja Evropsko sodišče za človekove pravice, katero je oblikovalo bogato sodno prakso s tega področja. Evropsko sodišče za človekove pravice s svojimi sodbami, države članice opominja, da je varovanje telesne celovitosti zapornika med drugim tudi dolžnost države. Dolžnost države je, da zagotovi spoštovanje dostojanstva obsojenca in zaprtih oseb ne izpostavlja trpljenju, večjemu kot je potrebno za dosego namena kaznovanja. Dolžnost države je torej, da se pred sprejemom obsojenca v zavod za prestajanje kazni zapora prepriča, da je le ta sposoben in primeren za prestajanje zaporne kazni. Nadalje mora država zapornikom zagotavljati primerno, kakovostno in varno zdravstveno oskrbo. Dolžnost države pa je tudi prilagoditev zdravstvenim potrebam obsojencev s posebnimi potrebami, kar je v Republiki Slovenijo še posebej problematično. Obsojenci, ki menijo, da jim je kršena pravica do ustrezne zdravstvene oskrbe imajo poleg pritožbe na Evropsko sodišče za človekove pravice na voljo, tudi številna druga pravna sredstva na podlagi nacionalnih predpisov, s katerimi lahko zahtevajo odpravo kršitev ter povrnitev povzročene škode. Nad ustreznim zagotavljanjem človekovih pravic in temeljnih svoboščin bdijo Evropski odbor za preprečevanje mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja, Varuh človekovih pravic Republike Slovenije, Ministrstvo za pravosodje ter predsednik pristojnega okrožnega sodišča.
Keywords: medicinsko pravo, zdravstvena oskrba, zdravljenje, zapor, zapornik, pravice zapornika, zdravje zapornika, zdravljenje zapornika
Published in DKUM: 23.07.2021; Views: 445; Downloads: 92
.pdf Full text (875,22 KB)

2.
Zdravstveno strukovno staleško pravo
Jozo Čizmić, Miran Cvitković, Ante Klarić, 2017, reviewed university, higher education or higher vocational education textbook

Abstract: Knjiga je po svojoj namjeni udžbenik za studente poslijediplomskog specijalističkog studija „Medicinsko pravo“ na Pravnom fakultetu Sveučilišta u Splitu. U knjizi se, nakon objašnjavanja pojmova „medicinsko pravo“ i „zdravstveno strukovno staleško pravo“, prikazuje pravno uređenje statusa i poslova radnika zdravstvene struke (obrazovanje, pripravnički staž i stručni ispit, trajno stručno usavršavanje, uvjeti i odobrenje za samostalni rad – licencija, liječnička iskaznica, specijalizacija u grani zdravstvene djelatnosti i specijalistički ispit, priznavanje inozemnih stručnih kvalifikacija, stalni sudski vještak zdravstvene struke), objašnjavaju se prava, obveze i odgovornosti zdravstvenih radnika (međusobni odnosi zdravstvenih radnika, pravila struke – deontologija, medicinska etika, priziv savjesti, rješavanje sporova (arbitraža), nadzor, liječnička tajna, medicinska dokumentacija), te posebno osiguranje od odgovornosti zdravstvenih radnika. U drugom dijelu knjige prikazuju se razni oblici staleškog udruživanja radnika zdravstvene struke, kako obveznog udruživanja u strukovne komore (s naglaskom na javne ovlasti), tako i dobrovoljnog udruživanja u strukovne udruge i sindikalne organizacije zdravstvenih radnika.
Keywords: medicinsko pravo, zdravstvene struke, komore, staleško pravo, zdravstvo, zdravstvene udruge, medicinsko pravo, zdravstveni delavci, zbornice, strokovno pravo, zdravstveno varstvo, zdravstvena združenja
Published in DKUM: 16.11.2017; Views: 924; Downloads: 293
.pdf Full text (13,84 MB)
This document has many files! More...

3.
POLST - ZDRAVNIŠKA NAVODILA ZA OŽIVLJANJE IN VZDRŽEVANJE ŽIVLJENJA
Rok Pirc, 2016, master's thesis

Abstract: Physician Orders for Life-Sustaining Treatment (POLST) je institut ameriškega prava, katerega glavni namen je izboljšanje kakovosti paliativne oskrbe bolnikov, ki se bližajo koncu svojega življenja. Spodbuja aktivno sodelovanje med pacientom in zdravnikom in omogoča oblikovanje pravno zavezujočih zdravniških navodil, ki naj bodo spoštovana v najbolj kritičnih trenutkih zdravljenja. POLST kot koncept vključuje program uporabe in poseben obrazec. Prvotno se je pojavil v ameriški zvezni državi Oregon leta 1991. Danes je vzpostavljen in z manjšimi variacijami deluje vsaj v šestnajstih zveznih državah. Kot institut s krajšo pravno tradicijo je s strani ameriške javnosti deležen številnih kritik, tako pozitivnih kot negativnih. POLST je nastal kot odgovor na aktualna vprašanja medicinskega prava. Gre za vprašanja, ki si jih postavljamo tudi pri nas. Kljub velikim razlikam med kontinentalnimi in anglo-ameriškimi pravnimi redi lahko med slovensko in ameriško pravno ureditvijo potegnemo številne vzporednice. Z Zakonom o pacientovih pravicah, ki je bil sprejet 26. 2. 2008, je Slovenija naredila velik preskok v procesu razvoja pravic pacientov. Pridružila se je izbranemu krogu držav, ki so se odločile temeljne pravice pacientov konkretizirati s posebnim zakonom. Zakon temelji na pacientovi svobodi odločanja o sebi, kar predstavlja tudi vrhovni postulat sodobnega medicinskega prava.
Keywords: POLST, ameriško pravo, medicinsko pravo, Zakon o pacientovih pravicah, pacientova avtonomija, vnaprej izražena volja.
Published in DKUM: 08.03.2017; Views: 777; Downloads: 105
.pdf Full text (962,40 KB)

4.
Pogodba o zdravljenju
Amadej Čater, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi je obravnavana pogodba o zdravljenju. Pogodba o zdravljenju je inominatna pogodba obligacijskega prava, ki v pravnih virih Republike Slovenije ni neposredno urejena. Gre za dvostransko oz. bilateralno sinalgmatično pogodbo, ki je lahko odplačna ali neodplačna. Stranki pogodbe sta zdravnik in pacient, kjer prvi s svojim znanjem in strokovnimi metodami skuša ozdraviti drugega ali pa mu nudi določeno medicinsko storitev. Skleneta jo lahko izrecno, s podpisom pogodbe o zdravljenju, ali pa nastane kot tiha pogodba s konkludentnim ravnanjem strank. Obe stranki imata po pogodbi o zdravljenju določene obveznosti, vendar pa je njuno pogodbeno razmerje vselej asimetrično, saj ima zdravnik veliko več obveznosti kot pacient. Pogodba o zdravljenju je po pravni naravi navadno kvalificirana kot mandatna pogodba, saj zdravnik ne garantira uspešnega zdravljenja, zato govorimo o obligaciji prizadevanja. Zdravnik si prizadeva ozdraviti pacienta, da pa bi to dosegel, uporablja metode medicinske znanosti ter medicinsko opremo. Vendar pa v določenih primerih lahko zasledimo tudi elemente podjemne pogodbe, kadar zdravnik jamči za končni uspeh. V teh primerih gre za ti. obligacijo rezultata. Tovrstni primeri so ponavadi lepotne operacije, storitve protetike, laboratorijske preiskave, genske raziskave, ipd. Obravnavane obveznosti zdravnika po pogodbi o zdravljenju so pojasnilna dolžnost, obveznost zdravnika, da izvrši pregled ter postavi diagnozo, opravi zdravljenje osebno, zdravi pacienta ter postopa po pravilih medicinske stroke. Ter obveznosti pacienta, da plača zdravniku za zdravljenje ter sodeluje z zdravnikom.
Keywords: pogodba o zdravljenju, pravna narava, medicinsko pravo, obveznosti zdravnika, obveznosti pacienta, mandatna pogodba, podjemna pogodba, obligacija rezultata, obligacija prizadevanja
Published in DKUM: 02.12.2016; Views: 2080; Downloads: 291
.pdf Full text (1,15 MB)

5.
6.
DOMNEVANA PRIVOLITEV OŠKODOVANCA
Neža Mrak, 2014, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi se posvečam problematiki domnevane privolitve. Za institut domnevane privolitve je zelo pomemben Zakon o pacientovih pravicah, saj se ravno v medicinskem kazenskem pravu največkrat srečujemo s problemom privolitve oškodovanca. Vsak medicinski poseg oz. zdravljenje mora biti opravljeno s privolitvijo pacienta. Dana mora biti vedno vnaprej, pred opravljenim posegom oz. zdravljenjem. Ključnega pomena je, da zdravnik opravi pojasnilno dolžnost in pacientu razloži možne načine zdravljenja in njegove posledice, saj se bo le tako imel možnost, da se pravilno odloči. Zdravnik je dolžan spoštovati pacientovo pravico do samoodločbe in avtonomije. V primeru, da pacient določen način zdravljenja zavrača, mora zdravnik to sprejeti in mu razložiti posledice takšne odločitve. Obenem mu mora pojasniti še ostale možnosti zdravljenja in kakšna je njihova učinkovitost. Zlasti pripadniki različnih verskih skupnosti zavračajo določen poseg zaradi svojega verskega prepričanja. Zdravnik takšnega posega ne sme opraviti, temveč mora spoštovati voljo pacienta. V nasprotnem primeru ravna protipravno. V preteklosti se je pogosto ignorirala privolitev oškodovanca, pomembno je bilo zgolj, da je bil poseg opravljen lege artis. Danes pa gre pot v popolnoma drugo smer in ima odločilno vlogo ravno privolitev pacienta. Kazenski zakonik je uvedel veliko spremembo v našem pravnem sistemu, saj je kot razlog izključene protipravnosti zdravniških posegov določil prav institut privolitve oškodovanca. S tem pa se je dobro začrtala pot razvoja privolitve oškodovanca v naši pravni ureditvi in tako tudi možnosti njegove uveljavitve v praksi.
Keywords: medicinsko kazensko pravo, privolitev, domnevana privolitev, oškodovanec, pacient
Published in DKUM: 19.12.2014; Views: 1526; Downloads: 305
.pdf Full text (802,32 KB)

7.
PRAVICE NOSEČNICE IN NEROJENEGA OTROKA
Vanja Čeligoj, 2011, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu so predstavljene pravice nosečnice in nerojenega otroka na področju civilnega, delovnega, dednega, kazenskega, humanitarnega in medicinskega prava. Najprej je predstavljena družina na splošno, razlike v družini nekoč in danes ter materinstvo v postmoderni družbi. S področja civilnega prava je obravnavan položaj človeka pred rojstvom, pravna domneva očetovstva ter pripoznanje očetovstva ter zastopanje zarodka. Sledijo delovnopravni vidiki, kjer je predstavljen položaj nosečnice v fazi zaposlovanja in kasneje, v delovnem razmerju, ter posebno pravno varstvo, ki so ga deležne nosečnice. Na področju dednega prava je obravnavana pravica nerojenega otroka do dedovanja ter uveljavljanje te pravice v postopku. V nadaljevanju je obširneje obravnavano kaznivo dejanje nedovoljenega posega v nosečnost ter druga kazniva dejanja, inkriminirana v KZ-1. Predstavljen je tudi položaj noseče zapornice. Na področju humanitarnega prava so z vidika pravic nosečnice in nerojenega otroka pomembnem določbe Ženevske konvencije o zaščiti civilnih oseb med vojno. Najobširnejše so v diplomskem delu obravnavane pravice nosečnice in nerojenega otroka z medicinsko pravnega vidika, kjer je obravnavana umetna prekinitev nosečnosti, zdravljenje neplodnosti in postopki oploditve z biomedicinsko pomočjo, nosečnica, okužena z nalezljivimi boleznimi in noseča odvisnica, raziskave matičnih celic, nadomestno materinstvo ter vprašanja glede možnosti izbire otrokovega spola.
Keywords: noseča ženska, nerojeni otrok, pravice nosečnice in nerojenega otroka, civilno pravo, delovno pravo, dedno pravo, kazensko pravo, humanitarno pravo, medicinsko pravo
Published in DKUM: 31.05.2011; Views: 3569; Downloads: 452
.pdf Full text (462,30 KB)

Search done in 0.11 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica