1. Fluktuacija kadra zdravstvene nege v enotah intenzivne terapijeSonja Černjač, 2024, master's thesis Abstract: Nosilka zdravstvene nege in oskrbe ter strokovnjakinja na področju zdravstvene nege je medicinska sestra. Medicinske sestre (pod pojmom je mišljena tudi moška oblika
izvajalcev zdravstvene nege – zdravstveniki/tehniki zdravstvene nege) imajo na
področju zdravstvenega varstva pomembno vlogo, saj skrbijo za paciente, imajo pa tudi vodilno vlogo v bolnišnicah, zdravstvenih sistemih in drugih organizacijah. Kako obdržati medicinske sestre na njihovih delovnih mestih, je globalni problem, ki pa je v enotah intenzivne terapije zaradi intenzivnega načina dela še bolj izrazit. Fluktuacija je naraščajoči problem, ki navadno nastopi zaradi nezadovoljstva zaposlenih. Visoka stopnja fluktuacije zdravstvenih delavcev je vse pogostejši pojav v bolnišnicah po vsem svetu, predvsem pa v enotah intenzivne terapije, kjer skrb za življenjsko ogrožene paciente predstavlja več znanja, usposabljanja, kritičnega razmišljanja in več stresnih dogodkov. Poleg resnih finančnih posledic fluktuacija ogroža varnost in kakovost na področju skrbi za paciente, prihaja do prekinitev kontinuitete oskrbe, dogaja se več napak pri zdravljenju. Prepoznani problem smo v magistrskem delu želeli bolje spoznati
v teoretičnem delu, kjer smo se osredotočili na razumevanje pojma fluktuacija ter
predstavitev vrst, vzrokov, posledic in ukrepov za zmanjšanje prej omenjene
problematike. V empiričnem delu magistrskega dela smo si želeli razjasniti trend
odhajanja medicinskih sester, ki odhajajo z enot intenzivnih terapij, pridobiti uvid v splošno delovno vzdušje na omenjenih delovnih mestih ter odgovoriti na vprašanje, kako bi lahko pripomogli k zadržanju medicinskih sester na svojih delovnih mestih. Izvedli smo raziskavo s pomočjo anketnega vprašalnika, pri katerem je sodelovalo 71 medicinskih sester, zaposlenih na oddelkih za intenzivno terapijo III v UKC Ljubljana. Anketiranci so pri vprašanjih odprtega tipa v največji meri izpostavili, da se na svojem delovnem mestu soočajo s pomanjkanjem kadra, kar vodi v preobremenjenost zaposlenega. Motijo jih medosebni odnosi z drugimi MS in slaba organizacija dela, medtem ko nekateri niso zadovoljni tudi s svojo plačo glede na stres in odgovornost, ki jo imajo. Ugotovili smo, da obstajajo statistično značilne povezanosti (šibko pozitivne) med določenimi občutki in počutjem na delovnem mestu ter težnjo po menjavi zaposlitve (razburjenost zaradi nečesa nepričakovanega na delovnem mestu, občutek živčnosti in stresa, občutek nezmožnosti spopadanja s stvarmi, ki jih je potrebno opraviti, občutek jeze zaradi stvari izven nadzora). Anketirani zaposleni so se v statistično značilno v manjši meri strinjali z nekaterimi trditvami v anketnem vprašalniku, kar v določeni meri kaže na nezadovoljstvo z organizacijo dela in naravo samega dela. Ugotovili smo, da večina zaposlenih pogosto ali zelo pogosto dela več ur, kot je za določeni mesec predvideno. Ugotovili smo tudi, da stres lahko vpliva na odločitev o menjavi zaposlitve, možen vzrok za stres pa so lahko psihične in fizične obremenitve na delovnem mestu. Kot potencialna rešitev je bila v največji meri izpostavljena ravno večja kadrovska zasedba, kar bi zmanjšalo vsakodnevne psihične in fizične obremenitve na delovnem mestu. Da pa bi več zaposlenih želelo delati v tako zahtevnem in intenzivnem okolju, je potrebno začeti pri osnovah. S poznavanjem
razmer v enotah intenzivne terapije, z razumevanjem fluktuacije kot take in upoštevanjem ukrepov za njeno zmanjšanje oz. zajezitev lahko prispevamo k večjemu
zadovoljstvu medicinskih sester in njihovemu zadržanju na njihovih delovnih mestih.
Rezultati te raziskave bodo lahko v pomoč managerjem/vodjem v zdravstvenih ustanovah pri razumevanju in spoprijemanju s fluktuacijo ter razpolaganju s svojim
zdravstvenim kadrom. Keywords: fluktuacija, enota intenzivne terapije, medicinske sestre, pomanjkanje
medicinskih sester Published in DKUM: 28.01.2025; Views: 0; Downloads: 9
Full text (3,94 MB) |
2. Vpliv fizične obremenitve pri medicinskih sestrah na nastanek hernije diskaLarisa Hozjan, 2024, undergraduate thesis Abstract: Hernija diska je tretirana kot eden izmed glavni vzrokov za bolečine v ledvenem predelu hrbtenice. Medicinske sestre so poklicno izpostavljene aktivnostim ravnanja s pacienti, dela v neugodni drži, prenašanja velikega dela telesne teže pacienta, upogibanja in pogostega zvijanja zgornjega dela trupa, kar pa lahko vodi do prevelikih obremenitev medvretenčnih ploščic. Uporabili smo sistematični pristop dela z metodami pregleda, analize in sinteze strokovne znanstvene literature. Članke smo iskali v štirih mednarodnih podatkovnih bazah: PubMed, CINAHL Ultimate, ScienceDirect in SAGE.
V končno analizo smo vključili osem raziskav. Ugotovili smo, da fizične obremenitve, kot so dvigovanje teže, dvigovanje in premikanje medicinske opreme, dvigovanje in premikanje pacientov, premikanje nosečnic in prekomerno težkih pacientov, vplivajo na nastanek diskus hernije pri medicinskih sestrah.
Fizične obremenitve pri delu medicinske sestre lahko vplivajo na nastanek hernije diska. Ob poznavanju dejavnikov tveganja in posledic je pomembno ozaveščanje medicinskih sester o pomembnosti fizične kondicije in pravilnega izvajanja aktivnosti oziroma intervencij, ki zahtevajo visok fizični napor, saj tako zmanjšamo možnosti za nastanek hernije diska. Keywords: Fizične obremenitve, medicinske sestre, hernija diska Published in DKUM: 17.01.2025; Views: 0; Downloads: 11
Full text (933,25 KB) |
3. Čuječnost kot tehnika spoprijemanja s stresom pri medicinskih sestrahSaša Vučko, 2024, undergraduate thesis Abstract: Stres je vsakodnevni spremljevalec zdravstvenih delavcev, posebej med medicinskimi sestrami; zaradi napornih delovnikov, medsebojnih konfliktov v timu, hudo bolnih pacientov, ki potrebujejo njihovo pozornost. Neobvladovanje stresa vodi v izgorelost. Namen diplomskega dela je bil raziskati čuječnost kot tehniko spoprijemanja s stresom pri medicinskih sestrah. Keywords: čuječnost, stres, medicinske sestre Published in DKUM: 16.01.2025; Views: 0; Downloads: 7
Full text (863,51 KB) |
4. Psihofizične obremenitve na delovnem mestu in vpliv na duševno zdravje medicinskih sesterŠpela Kuharič, 2024, master's thesis Abstract: Skozi magistrsko delo smo pridobili globlji vpogled v današnjo problematiko psihofizične preobremenjenosti medicinskih sester, ki se dnevno soočajo s stresnimi situacijami in spremembami. Uporabili smo sistematični pregled literature s področja izbrane tematike in deskriptivno oz. opisno metodo dela, kjer so vključeni pregled, analiza in sinteza obstoječih znanstvenih raziskav. V končno analizo je bilo vključenih 7 člankov, ki izpostavljajo ugotovitve s področja izbrane tematike. Pri vsebinski analizi smo glavno temo in raziskavo razdelili na tri podkategorije: psihofizične obremenitve na delovnem mestu, duševne motnje medicinskih sester in pristopi razbremenitev. Ugotovili smo, da se medicinske sestre na delovnem mestu srečujejo z mnogimi psihofizičnimi obremenitvami, ki imajo vpliv na njihovo duševno zdravje. Najpogosteje se srečujejo s problematiko pomanjkanja delovne sile in kadra, ki je povod za obremenitev obstoječega kadra in nastanek nezadovoljstva, izgorelosti, depresije, anksioznosti. S to problematiko se srečuje večina zdravstvenih organizacij po celem svetu, zato so potrebne reorganizacije sistema s strani vodij in uvajanje usposabljanj za ohranjanje pozitivnega duševnega zdravja zaposlenih. Keywords: psihofizične obremenitve, duševno zdravje, duševne motnje, medicinske sestre, razbremenitveni pristopi Published in DKUM: 11.12.2024; Views: 0; Downloads: 49
Full text (865,51 KB) |
5. Doživljanje paliativne oskrbe otroka pri medicinskih sestrahLuka Marko, 2024, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Paliativna oskrba v zdravstveni negi in oskrbi je ena najbolj čustveno zahtevnih področij, ki jih zdravstveni delavci opravljajo, pri obravnavi otroka pa se zahtevnost še dodatno poveča. Medicinske sestre se soočajo z veliko izzivi tako pri negovanju otroka kot pri podpori staršev, zato morajo biti tudi precej previdne tudi pri komuniciranju z njimi. Metode: Uporabili smo kvalitativno deskriptivno metodo dela in metodo analize, kompilacije in sinteze. Iskanje znanstvene literature je potekalo v podatkovnih bazah: PubMed, CINAHL, ScienceDirect ter dodatno v iskalniku Google učenjak. Upoštevali smo smernice PRISMA. Raziskave smo po nivojih razvrstili v hierarhijo dokazov in jih predstavili v evalvacijski tabeli in kot vsebinsko analizo. Rezultati: Z uporabo iskalnega niza smo prišli do 369 raziskav. V končno analizo smo vključili devet raziskav. Ugotovili smo, da medicinske sestre različno doživljajo paliativno oskrbo otroka, vseh devet raziskav je pokazalo, da so pri njih prisotna negativna doživljanja, medtem ko sta dve raziskavi izpostavili tudi pozitivne vidike. Ob vseh negovalnih intervencijah jim največjo težavo predstavlja komunikacija. Razprava in zaključek: Medicinske sestre doživljajo paliativno oskrbo otroka na različne načine, vsaka se pri tem spoprijema na svoj način. Komunikacija pri paliativni oskrbi je najpomembnejša, saj zahteva največ izkušenj in veliko izpopolnjevanja. Pomembno je, da ob negativnem doživljanje te občutke posameznik predela ali pa se osebi, ki ji zaupa, izpove. Keywords: pediatrična paliativna oskrba, medicinske sestre, doživljanje Published in DKUM: 09.12.2024; Views: 0; Downloads: 17
Full text (1,79 MB) |
6. Stres med medicinskimi sestrami v urgentnem centruArijana Smajlović, 2024, master's thesis Abstract: Delo v zdravstveni negi je odgovorno in zahtevno, kajti skrb za pacienta in njegove potrebe predstavlja prioriteto vsaki medicinski sestri. Pogosto pa se poleg izvajanja aktivnosti zdravstvene nege srečujejo z mnogimi drugimi stresnimi situacijami. Nepredvidljive situacije pa so posebej značilne za medicinske sestre na urgenci.
Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. Za izdelavo teoretičnega dela smo pregledali slovensko in tujo literaturo. Zanimalo nas je, kateri so glavni stresorji pri delu zaposlenih in vzroki za izgorelost zaposlenih, kakšne so posledice izgorelosti za zaposlene in organizacije ter katere so najbolj učinkovite strategije za obvladovanje stresa pri zaposlenih. V empiričnem delu smo skladno z namenom, cilji in hipotezami izvedli raziskavo, ki temelji na deskriptivni kvantitativni metodi – opravili smo presečno raziskavo. Podatke smo zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika med zaposlenimi v dveh urgentnih centrih. Anketiranje je potekalo od sredine maja do začetka avgusta 2024. Pridobljene podatke smo računalniško obdelali s pomočjo računalniškega programa Microsoft Exel 2016, nato pa smo jih analizirali s pomočjo deskriptivne in inferenčne statistike. Zastavljene hipoteze smo preverili s pomočjo statističnega programa IBM SPSS različica 29.0 za operacijski sistem Microsoft Windows (IBM Corp. Armonk, NY, ZDA).
En (2,1 %) anketirani je ocenil svojo raven stresa pri vsakodnevnem delu kot visoko, kar je bilo statistično značilno pod pričakovanji v višini 70 % (binomski test = 32,0294; p < 0,001). Ženske so se statistično značilno pogosteje v preteklem mesecu počutile nervozne in pod stresom kot moški (U = 140,000; p = 0,049). Prav tako so se ženske statistično značilno pogosteje počutile, kot da nakopičenih težav ne morejo premagati kot moški (U = 141,000; p = 0,050). Višja delovna doba je bila povezana z boljšim obvladovanjem sprememb in dogodkov v življenju (r = 0,334; p = 0,020). Ugotovili smo, da je izmensko delo 11 (22,9 %) anketiranih navedlo kot dejavnik stresa, kar je bilo statistično značilno pod pričakovanji v višini 70 % (binomski test = 15,558; p < 0,001). Izgorelost anketiranih je bila statistično značilno pod pričakovanji (> 75 točk po CBI) pri vseh treh dimenzijah (p < 0,001). Stopnja izgorelosti se med anketiranimi ni statistično značilno razlikovala glede na spol, stopnjo izobrazbe, delovno dobo ali starost anketiranih (p > 0,05). Keywords: stres, izgorelost, medicinske sestre, urgentni center Published in DKUM: 21.11.2024; Views: 0; Downloads: 36
Full text (1,35 MB) |
7. Podpora organizacije pri preprečevanju izgorelosti med medicinskimi sestramiUrška Jalen, 2024, master's thesis Abstract: Povzetek
Organizacijska in institucionalna ozaveščenost, pozornost in prepoznavanje problema igrajo ključno vlogo pri spodbujanju dobrega počutja medicinskih sester. Spodbujanje avtonomije, zagotavljanje ustreznih virov in podpornega osebja ter ustvarjanje sodelovalnega delovnega okolja lahko pozitivno vplivajo na zadovoljstvo in dobro počutje zaposlenih. Magistrsko delo preučuje podporo, ki jo organizacije nudijo medicinskim sestram pri preprečevanju in obvladovanju izgorelosti. Cilj raziskave je oceniti učinkovitost trenutnih podpornih ukrepov in predlagati izboljšave. Rezultati ankete med diplomiranimi medicinskimi sestrami so pokazali nezadovoljstvo z obstoječimi oblikami podpore, ki so preveč splošne in nezadostne. Pomanjkanje dolgoročne podpore, omejena dostopnost do psihološkega svetovanja in nezadostno prepoznavanje subtilnih znakov izgorelosti so bili glavni problemi. Intervjuji so potrdili kvantitativne ugotovitve in dodali vpoglede v težave, kot so nezadostna angažiranost vodstva in neučinkovito prepoznavanje subtilnih znakov izgorelosti. Pomanjkljiva promocija obstoječih programov in omejena dostopnost do svetovalcev so prispevali k večjemu stresu zaposlenih. Na podlagi ugotovitev raziskave priporočamo večjo individualno podporo z uvedbo stalnih svetovalcev in mentorjev, izboljšanje prepoznavanja znakov izgorelosti z implementacijo proaktivnega pristopa, večjo angažiranost vodstva, ki naj zagotovi osebno podporo zaposlenim, ter boljšo promocijo in prilagoditev obstoječih programov za duševno zdravje, da bi le-ti postali bolj prepoznavni in učinkoviti. Trenutni ukrepi za podporo medicinskim sestram niso dovolj učinkoviti. Potrebne so spremembe, ki vključujejo večjo angažiranost vodstva, boljšo prepoznavnost znakov izgorelosti in izboljšanje obstoječih programov.
. Keywords: Organizacija, izgorelost, medicinske sestre, zadovoljstvo, dobro počutje Published in DKUM: 18.11.2024; Views: 0; Downloads: 14
Full text (1,51 MB) |
8. Vpliv kenguru metode na rast in razvoj nedonošenčkovKatarina Božić, 2024, master's thesis Abstract: Uvod: Prezgodnje rojstvo predstavlja globalni zdravstveni problem, ker prispeva k povečanju obolevnosti in umrljivosti nedonošenčkov. Metoda kenguru je dokazano učinkovita metoda, ki temelji na tesnem telesnem stiku med materjo in nedonošenčkom. Stalna podpora medicinske sestre je ključnega pomena pri izvajanju te metode.
Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Izvedli smo sistematični pregled znanstvene in strokovne literature na raziskovalno tematiko. Iskanje literature je potekalo v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL Ultimate, Cochrane Library, Wiley Online Library in SAGE. Sledili smo smernicam pristopa PRISMA. Identificirane raziskave smo analizirali in predstavili v evalvacijski tabeli. Izvedli smo sintezo identificiranih raziskav, kritično oceno, razvrstitev po hierarhiji dokazov in tematsko analizo.
Rezultati: V končno analizo smo vključili 12 raziskav. Kenguru metoda ima pomemben fiziološki učinek, saj vpliva na rast in razvoj ter povezavo med materjo in otrokom. Prav tako ima pozitiven učinek na potek zdravljenja, s čimer se skrajša ležalna doba in preprečijo zapleti pri nedonošenčku. Med ključne naloge medicinske sestre spada zdravstvena vzgoja s starši, saj jih poučuje, ozavešča in spodbuja ter jim pomaga pri izvajanju kenguru metode.
Razprava in zaključek: Kenguru metoda ima številne pozitivne učinke na rast, razvoj in preživetje nedonošenčkov. Medicinske sestre imajo pri tem zelo pomembno vlogo, saj z zdravstveno vzgojo pripomorejo k bolj kakovostni zdravstveni negi in oskrbi nedonošenčkov. Keywords: učinek, kengurujčkanje, nedonošen otrok, razvijanje, vloga medicinske sestre Published in DKUM: 03.09.2024; Views: 44; Downloads: 38
Full text (2,11 MB) |
9. Obremenitve in zadovoljstvo operacijskih medicinskih sester v operacijskem bloku, kirurška klinika, ukc ljubljanaIvana Vidović, 2024, master's thesis Abstract: Svetovno pomanjkanje medicinskih sester je postalo velik izziv, vse večji pomen se daje planiranju in zadrževanju kadra. Zaposleni kot najpomembnejši vir organizacije potrebujejo ustrezne delovne pogoje, motiviranje in nagrajevanje. Perioperativna zdravstvena nega in operacijske medicinske sestre se srečujejo s čedalje večjimi obremenitvami, zahtevami in mnogi ne zmorejo več tempa tega poklica. Namen magistrske naloge je bil raziskati delo in obremenitve operacijskih medicinskih sester ter dejavnike, ki vplivajo na zadovoljstvo. V teoretičnem delu magistrskega dela smo opisali pomen planiranja kadra. Predstavili smo perioperativno zdravstveno nego in obremenitve, s katerimi se srečujejo operacijske medicinske sestre. Zadovoljstvo pri delu je glavni kazalnik kakovosti delovnega življenja zaposlenih in ravno zaradi vseh sprememb, povečanih potreb na področju zdravstva in pomanjkanja zdravstvenih delavcev, se povečujeta absentizem in fluktuacija ključnega kadra. V empiričnem delu smo uporabili kvantitativno metodologijo, in sicer anketni vprašalnik, s katerim smo raziskali, kakšne obremenitve imajo in kako so zadovoljne zaposlene operacijske medicinske sestre v Operacijskem bloku UKC Ljubljana. Odgovori so bili precej razpršeni, ugotovili pa smo, da zaposleni mesečno opravijo nadpovprečno število ur. Nezadovoljstvo zaradi preobremenjenosti je pogosto razlog za razmišljanje o menjavi delovnega mesta. Prav tako so zaposleni, ki so nezadovoljni z delovnimi pogoji, organizacijo dela in razporejanjem dela oziroma obremenitev, pogosteje odsotni z dela. Dokazali smo razlike med mlajšimi in starejšimi zaposlenimi glede dodeljevanja obremenitev in potrebe po prilaganju prostega časa ob delu. Pomanjkanje kadra v zdravstveni negi je dolgotrajen problem, ki ga je potrebno reševati sistemsko in premišljeno. Poklic medicinske sestre je izgubil svojo vrednost in ugled, zato je potrebno delati na izboljšanju pogojev dela ter zadovoljstva zaposlenih. Večina raziskav na tem področju je splošnih, zato bi bilo v bodoče priporočljivo opraviti več raziskav na specifičnih področjih, kot je na primer perioperativna zdravstvena nega. Keywords: delovna obremenitev, absentizem, fluktuacija, zadovoljstvo, operacijske medicinske sestre Published in DKUM: 28.06.2024; Views: 197; Downloads: 41
Full text (1,27 MB) |
10. Posredovanje slabih novic onkološkim bolnikomMevludin Demirović, 2024, master's thesis Abstract: Uvod: Na onkološkem področju ima komunikacija ključno vlogo pri vzpostavitvi terapevtskega medsebojnega odnosa. V zaključni nalogi smo želeli raziskati področje posredovanja slabih novic in posledic, ki jih te puščajo na medicinskih sestrah, bolnikih in njihovih svojcih.
Metode: Opisna metoda dela je bila uporabljena s poudarkom na pregledu znanstvene literature. Vključene so bile podatkovne baze PubMed, CINAHL ter Web of Science. Za prikaz poteka iskanja je bil uporabljen model PRISME. S piramidno hierarhijo dokazov smo ocenjevali moč dokazov in z JBI orodjem podali kritično oceno člankov.
Rezultati: Za končno analizo je bilo izbranih 7 člankov, od tega 1 sistematični pregled in analiza, 2 analitični presečni raziskavi in 4 kvalitativne raziskave. S pomočjo tematske analize smo določili kategorije s prostimi kodami. Glavna kategorija se glasi »Posredovanje slabih novic onkološkim bolnikom«, ki je sestavljena iz »Vloga medicinske sestre pri posredovanju slabih novic v povezavi s spreminjajočimi dejavniki« in »Vloga komunikacijskih modelov pri posredovanju slabih novic«. Rezultati kažejo na korelacijo med izboljšanimi izidi zdravljenja in splošnim zadovoljstvom z uspešno komunikacijo in prilagajanjem komunikacijskih modelov na osebo.
Diskusija in zaključek: Medicinska sestra ima pomembno vlogo pri posredovanju slabih novic onkološkemu bolniku, saj ga kontinuirano obravnava, vodi, podpira ter motivira skozi proces holističnega zdravljenja. Keywords: komunikacijski modeli, terapevtski odnos, zdravstvena nega, onkološke medicinske sestre Published in DKUM: 30.05.2024; Views: 228; Downloads: 56
Full text (1,79 MB) |