1. Izmensko delo in zagotavljanje pacientove varnostiMelisa Krajnc, 2022, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Izmensko delo je v zdravstvenem sektorju nepogrešljivo. Pacienti, ki potrebujejo kontinuirano zdravstveno oskrbo, so v obravnavi tudi ponoči, kar pomeni, da zdravstveno osebje dela v tri ali dvoizmenskem delovnem času. Zaradi izmenskega dela in sprememb v bioritmu lahko pri zaposlenih posledično nastanejo motnje cirkadianega ritma, kar vodi do utrujenosti, to pa predstavlja tveganje za pojav napak. Namen zaključnega dela je raziskati kako izmensko delo vpliva na zvišano pojavnost napak pri delu s pacientom.
Metode: V zaključnem delu je bila uporabljena deskriptivna metoda dela. Opravili smo sistematični pregled znanstvene in strokovne literature po mednarodnih podatkovnih bazah (Medline, CINAHL, PubMed, Cochrane Library, IOS Press). Upoštevali smo vključitvene in izključitvene kriterije ter zajeli članke, objavljene med letoma 2011 in 2021.
Rezultati: Ugotavljamo, da izmensko delo prispeva k motnjam cirkadianega ritma posameznika. Pri osebi se pojavi pomanjkanje spanca, kar vodi k motnjam kognitivnih sposobnosti. To se odrazi v zvišani frekvenci storjenih napak v procesu zdravstvene obravnave pacienta in ogroža pacientovo varnost.
Razprava in sklep: Ker se izmenskemu in nočnemu delu v zdravstvu ne moremo izogniti je pomembna zdravstvena vzgoja zaposlenih, glede tveganja za nastanek napak zaradi utrujenosti. Prav tako je treba promovirati kulturo varnosti na delovnem mestu.
Keywords: izmensko delo, medicinske sestre, pomanjkanje spanca, utrujenost, napaka
Published in DKUM: 19.12.2022; Views: 92; Downloads: 25
 Full text (1,28 MB) |
2. Motivi za vpis na dodiplomski študijski program zdravstvene negeRobert Rebernik, 2022, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Zagotavljanje kakovosti zdravstvenih storitev se prične že v času izobraževanja. Študentje so tisti, ki bodo prejeli in pridobili veliko novih informacij in veščin za svoj poklic. Motivacija je eden izmed glavnih konceptov izobraževanja. Uspešnost študentov se namreč kaže kasneje v delovnem okolju. Namen zaključnega dela je raziskati motive študentov za vpis na dodiplomski študij zdravstvene nege.
Metode: V zaključnem delu smo izvedi presečno raziskavo. Vse podatke, ki smo jih potrebovali, smo pridobili z anketnim vprašalnikom, ki smo ga objavili prek spletnega portala - 1KA. Vprašalnik MSNQ (The Motivation to Study Nursing Questionnaire) je imel 16 vprašanj odprtega in zaprtega tipa. Pridobljene podatke smo analizirali ter jih pisno in grafično predstavili.
Rezultati: Na podlagi prejetih anketnih vprašalnikov in analize smo ugotovili, da so študentje enotni pri motivih za vpis na študijski program zdravstvene nege. 70 % vseh anketiranih študentov je označilo, da jih na študiju zanima predvsem vsebina. Drugi najpogosteje označen odgovor je obstoj dobre možnosti kasnejše zaposlitve, s čimer se je strinjalo 62 % anketirancev.
Razprava in sklep: Za večji uspeh pri študiju je pomembna motiviranost za študij, zato je potrebno ustrezno pozornost posvetiti strategijam za povečanje motivacije študentov že v izobraževalnem procesu zdravstvene nege. Mnoge študije kažejo, da se to kasneje kaže v delovnem okolju pri zagotavljanju kakovosti storitev pri pacientu.
Keywords: dodiplomski študij, študentje, zdravstvena nega, podoba medicinske sestre, motivacija, motivi
Published in DKUM: 23.11.2022; Views: 150; Downloads: 29
Full text (1,31 MB) |
3. Vloga medicinske sestre pri preventivi alkoholizma pri odraslih osebahMonika Krivec, 2022, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Alkohol je eden izmed vodilnih vzrokov bolezni, ki ga je možno preprečiti s preventivo. Pri preventivi so vključeni različni zdravstveni profili, eni izmed teh so tudi medicinske sestre. Prav medicinske sestre imajo pomembno vlogo zaradi tesnega stika in rednega stika z bolnikom. Namen zaključnega dela je raziskati preventivo alkoholizma in vlogo medicinske sestre pri odraslih.
Metode: Pridobljene podatke smo sistematično preučili in jih analizirali. Iskali smo jih v mednarodnih podatkovnih bazah: CHINAL, PubMed in MEDLINE. Z Boolovimi operaterji smo poiskali niz ključnih besed. Vse zadetke smo pregledali in jih predstavili s pomočjo PRISMA-diagrama (Moher, et al., 2009). Za kritično oceno člankov smo uporabili orodje Joanna Briggs Institute (JBI).
Rezultati: Uporabili smo 7 člankov, ki so ustrezali naši temi. Velik pomen imajo preventiva, uporaba presejalnih orodij in ustrezno izobraženo medicinsko osebje, kjer imajo posebno vlogo medicinske sestre. Pomembno je, da se izobražujejo v komunikacijskih tehnikah. Kot učinkovita tehnika se je izkazala metoda z računalniškim preverjanjem uporabe alkohola in s kratko intervencijo kot tudi skupinske kratke intervencije z medicinskimi sestrami.
Razprava in sklep: Alkoholizem je vse pogostejši, zato je pomembno, da se izvaja preventiva za zgodnje odkrivanje alkoholizma. Medicinske sestre igrajo pomembno vlogo pri odkrivanju, presejanjih in kratkih intervencijah.
Keywords: alkoholizem, preventiva, odrasli, vloga medicinske sestre
Published in DKUM: 19.08.2022; Views: 294; Downloads: 97
Full text (1,17 MB) |
4. Dolgotrajna kakovost življenja žensk obolelih za rakom dojkeDoroteja Povše, 2022, undergraduate thesis Abstract: Uvod: V Sloveniji se je petletno preživetje obolelih za rakom dojke povečalo za 3 %, zato je rehabilitacija obolelih usmerjena v izboljšanje kakovosti življenja in ne le podaljšanje življenja. Namen diplomskega dela je ugotoviti, kako pacientke z rakom dojke 5 let ali več po postavitvi diagnoze ocenjujejo kakovost svojega življenja.
Metode: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja. Podatke smo pridobili s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika. Namenski vzorec je zajemal 22 žensk, članic skupine za samopomoč obolelih za rakom dojke. Pridobljene podatke smo analizirali s pomočjo opisne statistike.
Rezultati: Ugotovili smo, da 72 % žensk 5 let ali več po postavitvi diagnoze rak dojke ocenjuje kakovost svojega življenja boljše kot pred postavitvijo diagnoze. Zaznanih je bilo nekaj negativnih posledic. 54 % jih zelo skrbi, ko zbolijo, 46 % jih spolnost ne zanima preveč, težave s hojo po stopnicah in negotovostjo ima 41 % žensk, 23 % jih ima težave s spominom. Zaznani pa so bili tudi pozitivni rezultati. 82 % jih je mnenja, da odkar so premagale raka dojke, so močne osebe, prav tako jih 82 % navaja, da se lahko zanesejo na svoje bližnje. Samo 9 % jih ima težave s samopodobo.
Razprava in sklep: Kljub temu, da v večini ženske po prebolelem raku dojke ocenjujejo kakovost svojega življenja kot dobro, so zaznane težave na posameznih področjih življenja. Potrebno je zavedanje medicinske sestre o pomenu kakovosti življenja za posameznico in vrednotenje kakovosti življenja ter sledenje in celostna rehabilitacija obolelih žensk.
Keywords: rak dojke, zdravljenje, preživeli, vloga medicinske sestre, društva za samopomoč
Published in DKUM: 17.06.2022; Views: 328; Downloads: 78
Full text (1,27 MB) |
5. Zgodnje prepoznavanje pooperativnega delirija pri bolnikih po operaciji na odprtem srcuMarjana Grager, 2022, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Pooperativni delirij je nespecifični organski možganski sindrom, ki se kaže v motnjah zavesti, pozornosti, zaznavanja, mišljenja, čustvovanja in spominjanja. Po operaciji na srcu se lahko razvije v nekaj urah pa do nekaj dni po operaciji. Pri bolnikih se pooperativni delirij po operaciji srca pojavlja med 5 % in 55 %. Namen zaključnega dela je bil izpostaviti pomen zgodnjega prepoznavanja delirija pri bolnikih po operaciji na odprtem srcu.
Raziskovalne metode: Opravili smo sistematični pregled in analizo znanstvene in strokovne literature. Literaturo smo s pomočjo vključitvenih in izključitvenih kriterijev, ki smo jih oblikovali iz raziskovalnega vprašanja, iskali v podatkovnih bazah MEDLINE, CINAHL IN SAGE. Potek iskanja je prikazan s pomočjo PRISMA diagrama.
Rezultati: V končni pregled smo vključili 8 člankov. Najpogostejše intervencije za zgodnje prepoznavanje pooperativnega delirija so izobraževanje medicinskih sester in pacientov, opazovanje in ocenitev bolnikov po lestvicah za zgodnje prepoznavanje delirija, vključitev družinskih negovalcev, obvladovanje bolečine, izboljšanje kvalitete spanja, normaliziranje elektrolitov in vnos tekočin ter orientacija bolnikov.
Razprava in sklep: Za preprečevanje pooperativnega delirija po operaciji na odprtem srcu so intervencije medicinskih sester za zgodnje prepoznavanje znakov delirija učinkovite. Z razvojem pooperativnega delirija se poveča tveganje za različne zaplete in smrt, podaljša se čas zdravljenja, višji so finančni stroški, zato je izjemno pomembno, da se o prepoznavanju pooperativnega delirija medicinske sestre dodatno izobrazi o dejavnikih tveganja, znakih, uporabi ocenjevalnih lestvic in intervencijah za medicinske sestre, ki se vsakodnevno srečujejo s pooperativnim delirijem po operaciji srca.
Keywords: pooperativni delirij, operacija srca, intervencije, medicinske sestre
Published in DKUM: 26.05.2022; Views: 402; Downloads: 121
Full text (1,01 MB) |
6. Stres in obremenjenost medicinskih sester pri pronaciji bolnika s covid-19 na enoti intenzine terapijeTanja Kristovič, 2022, undergraduate thesis Abstract: Uvod: COVID-19 pandemija je prizadela zdravstveno osebje po vsem svetu ter privedla do stresa brez primere zaradi velike obremenitve pri delu. Namen diplomskega dela je raziskati doživljanje stresa medicinskih sester pri pronaciji bolnika s COVID-19 na enoti intenzivne terapije.
Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Izvedli smo presečno opazovalno študijo. Podatke smo zbrali z anketnim vprašalnikom. V raziskavo smo vključili 41 izvajalcev zdravstvene nege, ki delajo v COVID-19 enoti oddelka za intenzivno terapijo.
Rezultati: Raziskava je pokazala, da je stopnja stresa pri delu z bolniki s COVID-19 srednja do višja, stopnja stresa in obremenitev, ki jih zaposleni na intenzivni terapiji občutijo pri pronaciji bolnikov s COVID-19 pa je zmerna. Anketiranim predstavlja vir stresa strah pred poškodbo bolnika, sledi dvigovanje bolnika, obračanje bolnika, strah pred napako in podlaganje bolnika.
Razprava in sklep: Z izboljšanjem delovnih pogojev za medicinske sestre imajo koristi vsi, tako sami zaposleni kot tudi bolniki ter njihovi svojci.
Rezultati se posredno kažejo tudi na kakovosti zdravstvene obravnave ter posledično na rezultatih poslovanja institucije.
Keywords: stres, obremenjenost, medicinske sestre, pronacija, bolnik s COVID-19
Published in DKUM: 16.05.2022; Views: 398; Downloads: 144
Full text (757,54 KB) |
7. Pomen, razumevanje in doživljanje duhovne oskrbe starejših oseb, obolelih za demenco, v socialnovarstvenih zavodihNataša Mlinar Reljić, 2021, doctoral dissertation Abstract: Izhodišča: Pomemben vidik celostne zdravstvene nege starejših oseb, obolelih za demenco, v socialnovarstvenih zavodih je zagotavljanje duhovnih potreb. Duhovna oskrba starejših oseb z demenco pomembno vpliva na izboljšanje kognitivnih sposobnosti, opravljanje dnevnih aktivnosti, na samozavest in pomaga pri soočanju z boleznijo. Vloga tima zdravstvene nege in oskrbe pri tem je ključnega pomena, saj mora pravočasno prepoznati in razumeti duhovne potrebe ter jih zadovoljiti. Z doktorsko disertacijo želimo raziskati pomen, razumevanje in doživljanje duhovne oskrbe starejših oseb, obolelih za demenco, v socialnovarstvenih zavodih.
Raziskovalna metodologija in metode: Uporabljena je bila kvalitativna metodologija raziskovanja z interpretativno hermenevtično fenomenologijo kot metodo raziskavanja. Vzorčenje je bilo namensko in kriterijsko. Uporabili smo triangulacijo podatkov. Podatke smo zbrali z metodo poglobljenih, odprtih individualnih intervjujev in z metodo fokusnih skupin. Zbrane podatke smo analizirali in jih sintetizirali po fenomenološko-hermenevtični metodi.
Rezultati: Ugotovitve kažejo, da mora duhovna oskrba temeljiti na spoštovanju, prijaznosti, ljubeznivosti, rahločutnosti, dostojanstvu, empatiji, sočutju, individualni in celostni obravnavi, na poznavanju življenjske zgodbe starejših oseb z demenco in osredotočenosti na majhnih, a zanje pomembnih stvareh. Člani tima zdravstvene nege in oskrbe se pri zagotavljanju duhovne oskrbe srečujejo s številnimi izzivi, da bi zadovoljili duhovne potrebe, med katerimi so najpomembnejše potrebe po iskanju (novega) smisla, povezanosti in pripadnosti.
Razprava in zaključek: Na osnovi ugotovitev raziskave oblikovan model celostne duhovne oskrbe starejših oseb, obolelih z demenco, predstavlja edinstven in poglobljen vpogled v pomen, razumevanje in doživljanje duhovne oskrbe starejših oseb, obolelih za demenco, ki bivajo v socialnovarstvenih zavodih, njihovih svojcev in članov tima zdravstvene nege in oskrbe.
Keywords: duhovna oskrba, svojci, dom za starejše, medicinske sestre
Published in DKUM: 10.01.2022; Views: 948; Downloads: 277
Full text (2,69 MB) |
8. |
9. Vpliv znanja diplomirane medicinske sestre na kvaliteto zdravljenja v intenzivni terapijiMartin Maučec, 2021, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Zdravstvena nega bolnika v enoti intenzivne terapije (EIT) je kompleksna in zapletena ter zahteva od medicinske sestre, ki tam dela, ogromno dodatnih znanj. Namen zaključnega dela je prikazati pomen znanja medicinskih sester in neposreden vpliv njihovega znanja na kakovost zdravljenja bolnikov v EIT.
Raziskovalne metode: V zaključnem delu je uporabljena deskriptivna metoda in opravljen pregled znanstvene in strokovne literature s pomočjo metodologije PRISMA. Iskanje literature je potekalo v treh podatkovnih bazah (PubMed, CHINAL, MEDELINE) s pomočjo vključitvenih in izključitvenih meril, na podlagi zastavljenega raziskovalnega vprašanja ter ključnih besed.
Rezultati: S pomočjo vsebinske analize literature smo ugotovili, da so v večini člankov in raziskav poročali o pomembnem vplivu znanja medicinskih sester na kakovost zdravljenja v enotah EIT.
Diskusija in zaključek: Strokovno znanje medicinskih sester v enoti intenzivne terapije lahko vpliva na kakovost zdravljenja. Ugotovitve lahko smiselno uporabimo za vzpodbujanje dodatnih izobraževanj medicinskih sester v EIT, saj s tem bistveno izboljšamo kakovost zdravljenja tam hospitaliziranih bolnikov.
Keywords: kontinuirano izobraževanje medicinskih sester, enota intenzivne terapije (EIT), delo medicinske sestre v EIT, kakovostna oskrba bolnikov, znanje medicinskih sester v EIT
Published in DKUM: 13.10.2021; Views: 549; Downloads: 103
Full text (584,15 KB) |
10. Pojav generalizirane anksiozne motnje med pandemijo Covid-19 pri zdravstvenih delavcihBesarta Djinaj, 2021, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Koronavirusna okužba COVID-19 vključuje respiratorne težave, pri katerih se najpogosteje pojavljajo simptomi suhega kašlja, vročine in utrujenosti. Zaradi hitrega širjenja virusa po svetu je Svetovna zdravstvena organizacija razglasila stanje pandemije. To je imelo velik vpliv na zdravstvene delavce, saj je razglašeno stanje za njih pomenilo dodatno obremenitev. Namen zaključnega dela je bil ugotoviti vpliv pandemije COVIDA-19 na razvoj generalizirane anksiozne motnje pri zdravstvenih delavcih.
Metode: V okviru zaključnega dela smo izvedli sistematičen pregled, analizo in sintezo literature s področja vpliva pandemije COVIDA-19 na pojavnost generalizirane anksiozne motnje pri zdravstvenih delavcih. Kakovost desetih identificiranih člankov smo ocenili s pomočjo orodja JBI za kritično presojo dokazov. Izvedena je bila tematska analiza ugotovitev.
Rezultati: Analizirali smo 10 člankov, ki so ustrezali izbranim kriterijem. Ugotovljeno je bilo, da je v vseh analiziranih študijah vsaj četrtina zdravstvenih delavcev razvila simptome generalizirane anksiozne motnje. Na osnovi virov smo ugotovili, da se podatki razlikujejo po državah in času nastanka pandemije. Na njen razvoj je vplivalo več dejavnikov tveganja, kot so: mesto dela, strah pred okužbo, stres, pomanjkanje delovne sile, pomanjkanje zaščitne opreme, stigmatizacija ter vpliv socialnodemografskih dejavnikov.
Razprava in sklep: Zaznan je porast pojava generalizirane anksiozne motnje med zdravstvenimi delavci. Organizacijska struktura zdravstvenega varstva je zaradi pandemije ogrožena in jo je treba neprestano na novo oblikovati. Zato je potrebno ustrezno vzdrževati delovno silo na ta način, da se ustrezno obravnava duševno zdravje zdravstvenih delavcev v času pandemije.
Keywords: mentalno zdravje, medicinske sestre, zdravniki, tesnoba, virus
Published in DKUM: 17.09.2021; Views: 670; Downloads: 199
Full text (561,88 KB) |
