Search the digital library catalog

Abstract: Akutna limfoblastična levkemija (ALL) je najpogostejši malignom pri otrocih, katerega zdravljenje se je v zadnjih desetletjih močno izboljšalo. Kljub temu proces zdravljenja ključno vpliva na kakovost življenja otrok in njihovih družin. Namen zaključnega dela je ugotoviti, kakšna je kakovosti življenja otrok z ALL med zdravljenjem in poudariti dejavnike, ki nanjo vplivajo.
Keywords: kakovost življenja, otroci, akutna limfoblastična levkemija, zdravstvena nega, psihosocialna podpora, vloga medicinske sestre, starši.
Published in DKUM: 05.01.2026; Views: 0; Downloads: 5
Full text (675,27 KB)

Abstract: Starejši so najbolj ranljive skupine prebivalstva na podeželju in so pogosto povsem izrinjeni iz družbenega dogajanja - njihova socialna povezanost je šibka, občutek osamljenosti pa izrazit. Pojav revščine na podeželju je pogosto povezan tudi z izgubo zaposlitve, še posebej tam, kjer so propadla večja industrijska podjetja. Posledično se iz leta v leto povečuje količina humanitarne pomoči, zlasti v obliki prehranskih paketov. Podeželska revščina pogosto ostaja nevidna oziroma skrita, saj jo ljudje zaradi sramu redko priznajo. Pri odkrivanju takšnih primerov igrajo pomembno vlogo humanitarne organizacije. V magistrski nalogi se posvečamo revščini na podeželju v podravski statistični regiji. Zanimala nas je predvsem revščina, ki je očem prikrita in ki je ni moč opaziti navzven. To smo raziskovali s pomočjo patronažnih medicinskih sester, ki nevsiljivo in prijateljsko vstopajo v domove svojih pacientov z zavestnim namenom – pomagati ljudem v stiski. Revščina lahko vpliva na zdravje ljudi, ki predstavlja našo največjo vrednoto. Med njima obstaja dvosmeren odnos, in sicer zaradi bolezni postanejo revni ljudje še revnejši. Bolezen lahko preprečuje delo in vpliva na produktivnost ter posledično zmanjša prihodek. V nalogi je povzeta strokovna literatura, ki se nanaša na revščino, splošno in na podeželju. Prav tako so predstavljeni statistični podatki, opredelitev revščine (tudi na podeželju), pregled kazalnikov in tipov revščine. Opredeljena je povezava med revščino in vlogo patronažnih medicinskih sester. Z njihovo pomočjo smo raziskali, kje se revščina najbolj odraža. Uporabljena je bila različna metodologija. S patronažnimi medicinskimi sestrami smo opravili polstrukturirane intervjuje, ki so potekali v zdravstvenih domovih. Za izvedbo naloge je bil pripravljen seznam vprašanj, ki je dodan med priloge. Intervjuji so bili prepisani s pomočjo aplikacije Beey. Po koncu tega dela smo s pomočjo spletnega orodja ATLAS.TI za kvalitativno analizo podatkov analizirali besedilne podatke, ki so izhajali iz intervjujev. V orodju smo kodirali podatke. Ugotovili smo, da se na podeželju nahaja več prevozno revnih ljudi, dostopnost do javnih storitev je slabša, prav tako tudi prometna dostopnost. Ugotovili smo, da je na podeželju, v primerjavi z mesti, manj skrite revščine. Na podeželju so ljudje še vedno bolj odprti in pripravljeni pomagati človeku v stiski.
Keywords: revščina, podeželje, patronažne medicinske sestre, skrita revščina, mobilnostna revščina
Published in DKUM: 17.12.2025; Views: 0; Downloads: 5
Full text (3,45 MB)

Abstract: Uvod: Komunikacija je temeljna veščina v zdravstveni negi. Komunikacija s svojci kritično bolnih pacientov v enotah intenzivne terapije predstavlja izziv za medicinske sestre. Namen zaključnega dela je predstaviti elemente učinkovite komunikacije s svojci kritično bolnih ter vpliv komunikacije s svojci na proces zdravstvene nege. Metode: Uporabljene so bile metode pregleda, analize in sinteze znanstvene literature. Za pridobivanje znanstvenih virov smo uporabili podatkovne baze PubMed, CINAHL in ScienceDirect. PRISMA diagram smo uporabili za prikaz poteka procesa identifikacije, pregleda, primernosti in vključitve ustreznih znanstvenih člankov. Zbrane podatke smo analizirali z vsebinsko analizo. Rezultati: Od skupno 259 zadetkov smo v končno analizo in sintezo vključili 12 člankov. Oblikovali smo pet glavnih tem: komunikacija, vključitev svojcev v proces zdravstvene nege, kulturne kompetence v zdravstveni negi, podporne mehanizme ter ovire pri komunikaciji v zdravstveni negi. Razprava in sklep: Učinkovita komunikacija s svojci kritično bolnih pacientov obsega iskreno, odprto, pravočasno in empatično komuniciranje. Takšna komunikacija pripomore k vzpostavitvi in krepitvi medosebnih odnosov ter sodelovanju svojcev v procesu zdravstvene nege ter dviguje raven zaupanja in ugled medicinskih sester.
Keywords: komunikacija, svojci kritično bolnih pacientov, enote intenzivne terapije, medicinske sestre
Published in DKUM: 19.11.2025; Views: 0; Downloads: 27
Full text (588,34 KB)

Abstract: Izgorelost je psihološki sindrom, ki se kaže v čustveni izčrpanosti, depersonalizaciji in zmanjšani osebni izpopolnjenosti. Poklic medicinskih sester je zaradi stalne izpostavljenosti stresu in čustvenim obremenitvam še posebej dovzeten za pojav izgorelosti. Namen dela je raziskati teoretične osnove vezane na izgorelost, opredeliti njene dimenzije, vzroke in posledice ter analizirati stopnjo izgorelosti med medicinskimi sestrami. V zaključnem delu smo uporabili kvantitativni pristop in metodo anketiranja z uporabo vprašalnika Maslach Burnout Inventory (MBI). Glavni rezultati so pokazali, da je med medicinskimi sestrami najbolj izražena čustvena izčrpanost, depersonalizacija ostaja nizka, občutek osebnih dosežkov pa relativno visok. Ugotovljeni so tudi dejavniki tveganja, kot so pomanjkanje časa za sprostitev, občutek preobremenjenosti in opravljanje dodatnih nalog. Pridobljeni podatki bodo lahko zdravstvenim organizacijam v pomoč pri oblikovanju strategij za zmanjšanje izgorelosti ter izboljšanje delovnih pogojev medicinskih sester.
Keywords: izgorelost, medicinske sestre, čustvena izčrpanost, depersonalizacija, znižana osebna izpopolnitev
Published in DKUM: 24.10.2025; Views: 0; Downloads: 27
Full text (1,11 MB)

Abstract: Uvod: Napake pri dajanju zdravil sodijo med najpogostejše preprečljive varnostne incidente v bolnišnicah. Ocenjuje se, da letno prizadenejo najmanj 1,5 milijona pacientov, povečujejo stroške zdravstvene obravnave in povzročijo približno 7000 smrti. Najpogosteje se pojavijo v fazi dajanja zdravil, ki jo izvajajo medicinske sestre, zato imajo le-te ključno vlogo pri njihovem preprečevanju. Namen tega pregleda literature je zato bil opredeliti in ovrednotiti učinkovitost intervencij za preprečevanje in zmanjševanje napak pri dajanju zdravil med medicinskimi sestrami v bolnišničnem okolju. Metode: Izveden je bil pregled literature in uporabljena deskriptivna metoda. Iskanje literature je potekalo v podatkovnih bazah CINAHL, MEDLINE (EBSCOhost) PubMed, ScienceDirect, Cochrane Library in dodatno Google Scholar. Uporabljeni iskalni izrazi so vključevali ključne besede: "medication errors", "nurses", "reduce", "prevent" in "intervention", pa tudi njihove kombinacije in sopomenke. V pregled literature so bile vključene kvantitativne raziskave in sistematični pregledi kvantitativnih raziskav, ki so se osredotočali na intervencije za zmanjšanje napak pri dajanju zdravil s strani medicinskih sester v bolnišničnem okolju. Vključene so bile raziskave, objavljene v angleščini do januarja 2025. Za oceno moči dokazov je bila uporabljena hierarhija dokazov. Analiza je prikazana v obliki evalvacijske tabele. Za sintezo pa uporabljena induktivna vsebinska analiza. Rezultati: Izmed 1.853 identificiranih raziskav, jih je bilo v analizo vključenih 34. Identificirane intervencije so razvrščene v štiri tematske sklope: (1) izobraževalni in programi usposabljanja, (2) postopki in protokoli, (3) ukrepi za zmanjševanje prekinitev pri dajanju zdravil ter (4) tehnološke rešitve. Izobraževalni programi in programi usposabljanja, kot so simulacije, kombinirano e-učenje in interaktivni moduli, so napake pri dajanju zdravil zmanjšali tudi do 80 % ter prispevali k večji klinični samozavesti medicinskih sester. Aktivno vključevanje se je izkazalo kot ključni dejavnik vedenjskih sprememb, medtem ko so klasični seminarji brez praktične komponente pokazali omejen učinek. Postopki in protokoli, kot so standardizirani koraki, preverjanje inzulina ter uporaba orodij na temelju vitkih strategij, so napake zmanjšali za 20–60 % ter povečali skladnost z varnostnimi standardi. Prostovoljno dvojno preverjanje se je izkazalo za učinkovitejše kot obvezno, verjetno zaradi večje osebne odgovornosti. Ukrepi za zmanjševanje prekinitev, kot so ločeni prostori za pripravo zdravil in opozorilne oznake, so pomembno zmanjšali število motenj. Največjo učinkovitost so dosegli, kadar so bili kombinirani z drugimi intervencijami. Zmanjšanje prekinitev je pozitivno vplivalo tudi na zaznani delovni mir in zadovoljstvo sester, čeprav popolna odprava ni izvedljiva brez ustrezne organizacijske podpore. Tehnološke rešitve, kot so mobilne aplikacije, avtomatizirani sistemi, skeniranje črtnih kod in elektronski zdravstveni zapisi, so v najboljših pogojih zmanjšale napake za 45–85 %. Njihova učinkovitost je bila močno pogojena z intenzivnim usposabljanjem, rednim spremljanjem kazalnikov in kulturo brez obtoževanja, ki spodbuja poročanje o težavah pri uporabi. Razprava: Integrirane, večdimenzionalne intervencije, ki vključujejo kompetence medicinskih sester, optimizacijo delovnih procesov in tehnološko podporo, izkazujejo najmočnejše in najbolj trajne učinke pri zmanjševanju napak pri dajanju zdravil. Napredne simulacije in kombinirani izobraževalni programi poglabljajo znanje ter zmanjšujejo verjetnost napak, vendar njihova učinkovitost zahteva stalno vodstveno podporo in zadostne organizacijske vire. Tehnološke inovacije lahko pomembno prispevajo k zmanjšanju napak, vendar brez doslednega spremljanja izvajanja hitro izgubijo vpliv. Ključni izzivi, ki ostajajo, vključujejo pomanjkanje ekonomskih podatkov in heterogenost poročanih izidov. Prihodnje raziskave naj zato vključujejo večcentrične rand
Keywords: napake, medicinske sestre, zdravila, intervencije
Published in DKUM: 21.08.2025; Views: 0; Downloads: 28
Full text (1,14 MB)