| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 14
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Izzivi kadrovskega managementa v XXI. stoletju
Marko Ferjan, Iztok Podbregar, Antonia Novak, Polona Šprajc, Eva Jereb, Vesna Novak, Marko Urh, 2021, scientific monograph

Abstract: Marko Ferjan obravnava fenomene: zadovoljstva pri delu, organizacijske klima in zavzetosti. Koncept zadovoljstva pri delu izhaja iz paradigme organizacijskega vedenja. Konec 20. stoletja se je že zdelo, da v teoriji in praksi kadrovskega managementa koncept zadovoljstva ni več aktualen. Vendar v zadnjem obdobju merjenje zadovoljstva v povezavi z merjenjem zavzetosti spet postaja aktualno. Marsikatera današnja anketa zadovoljstva pa ne upošteva spoznanj znanosti, ni pa zanemarljivo, da je pri uporabi anket o zadovoljstvu vačsih prihajalo tudi do zlorab. Zato se je avtor odločil za ponovno obravnavo te teme. Iztok Podbregar, Antonia Novak in Polona Šprajc obravnavajo prepoznavanje, spodbujanje in vključevanje raznolikosti talentov. Eva Jereb v prispevku poda značilnosti trenutno najbolj zastopanih generacij na delovnih mestih v organizacijah. Vesna Novak obravnava razširjenost prekarnega dela. nameni posledicam prekarnosti. Eva Jereb in Marko Urh se ukvarjata s spremembami in tranzicijo v času krize ter vloga vodstva organizacij pri tem.
Keywords: kadrovski management, zavzetost, delo s talenti, pekarno delo, krizni management, medgeneracijsko sodelovanje pri delu
Published: 09.03.2021; Views: 150; Downloads: 29
URL Link to file

2.
Vodenje skupine starih ljudi za samopomoč
Polonca Černenšek, 2019, master's thesis

Abstract: Izhodišča, namen: Magistrsko delo je rezultat raziskave iz področja vodenja medgeneracijskih skupin starih ljudi za samopomoč v lokalnem okolju. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako so voditelji skupin usposobljeni za prostovoljno delo ter s katerimi problemi se srečujejo. Zanimal nas je tudi vpliv vodenja skupine starih ljudi za samopomoč na voditelja iz vidika medsebojnega sožitja. Raziskovalne metode: Uporabili smo kvantitativno metodo raziskovanja, za instrument raziskave smo razvili anketni vprašalnik, kateri je zajemal 16 vprašanj zaprtega, odprtega in polodprtega tipa. Raziskava je potekala na medgeneracijskem društvu v aprilu in maju 2018. Pridobljene podatke smo analizirali ter jih prikazali s tabelami s pomočjo računalniškega programa Microsoft Word in Microsoft Excel. Rezultate smo obdelali s programom IBM SPSS, uporabili smo kvantitativne statistične metode. Rezultati: Anketirane so bile skoraj v celoti ženske, rezultati so pokazali, da ima 40,3 % anketiranih dolgoletne izkušnje pri vodenju tovrstnih skupin od šest do deset let, preko deset let izkušenj pa ima 29,0 % anketiranih. Skoraj polovica anketiranih (46,8 %) meni, da so zelo dobro usposobljeni in več kot tretjina anketiranih (38,7 %) meni, da so za delo odlično usposobljeni. Glede samega pomena vodenja skupine za samopomoč so voditelji navedli pozitivne vplive na zdravje in medgeneracijsko sodelovanje, povprečna ocena je znašala 4,6, najvišja ocena je bila navedena v 71,0 %. Diskusija in zaključek: Vodenje skupine za samopomoč v okviru medgeneracijskega združenja prinaša vzajemne koristi članom kot voditeljem. Voditelji so za opravljanje prostovoljnega usposobljeni, pomeni jim pripravo na lastno staranje in pozitivno vpliva na njihovo zdravje. Navedena metoda je v Sloveniji edinstvena, uvajajo jo tudi v Avstriji.
Keywords: starostniki, kakovostno staranje, medgeneracijsko sodelovanje, deljenje izkušenj, preprečevanje izolacije
Published: 11.11.2019; Views: 406; Downloads: 77
.pdf Full text (596,50 KB)

3.
Sodobna družba znanja in medgeneracijsko sodelovanje
Sabina Švigelj, 2018, master's thesis/paper

Abstract: Učenje in izobraževanje je postalo v današnjem času temeljnega pomena tudi za starostnike, zato obstaja veliko organizacij in programov, ki ponujajo izobraževanja različnim starostnim skupinam. V zadnjem času je veliko govora tudi o medgeneracijskem izobraževanju, navsezadnje se delovna doba podaljšuje, različne generacije pa moramo biti med seboj strpne in v koraku s časom. Vedno več je starejših ljudi, ki so tik pred upokojitvijo ali pa jim do upokojitve manjka nekaj let. Za to generacijo ljudi je delo v službi že precej stresno, saj je dogajanje zelo hitro in hektično. Poleg tega pa se uporablja vedno več informacijske tehnologije in tujih jezikov, ki jim niso vsi kos. V medgeneracijskih centrih zato izvajajo različne delavnice in aktivnosti za različne generacije ljudi. Učenje angleškega jezika in računalniške delavnice so že stalnica, ki se izvajajo na mesečni ravni. Magistrska naloga je sestavljena iz dveh delov. V uvodnem delu smo teoretično predstavili medgeneracijsko izobraževanje in učenje ter opisali razlike med generacijami. Predstavili smo nekaj medgeneracijskih centrov ter univerze za tretje življenjsko obdobje. V empiričnem delu magistrske naloge smo raziskali ozaveščenost ljudi o medgeneracijskih programih in nasploh o medgeneracijskemu učenju in izobraževanju. Zanimalo nas je, kateri so glavni motivi za vključevanje v medgeneracijske programe ter kako pomembne so izkušnje starostnikov na trgu delovne sile.
Keywords: - Medgeneracijsko izobraževanje, - vseživljenjsko učenje, - generacija, - sodelovanje.
Published: 05.07.2018; Views: 944; Downloads: 249
.pdf Full text (2,03 MB)

4.
Pomen vrednot pri generacijah v organizaciji
Anja Odeb, 2018, master's thesis

Abstract: Osrednja tema magistrskega dela so vrednote med generacijami, saj so ravno vrednote vodila življenja, ki prispevajo k bogastvu medčloveških razlik in človekovim podobnostim ter se povezujejo z vsemi področji človekovega življenja (Musek 2015). Skozi magistrsko delo smo potrdili prvotno zastavljene hipoteze ter nanizali naslednja spoznanja. V današnji družbi smo priča generacijsko zelo raznoliki delovni sili, saj zaradi staranja prebivalstva prihajajo na trg delovne sile vedno nove, mlajše generacije, medtem ko starejše ostajajo na delovnem mestu vedno dlje. Trenutno so na trgu delovne sile prisotne štiri generacije, to so: generacija veteranov – katera je sicer že večinoma v pokoju – »baby boom« generacija, generacija X ter generacija Y. Na trg delovne sile pa bo začela prihajati tudi generacija Z. Ta bo managerjem predstavljala nov izziv. Tega dejstva se je potrebno zavedati, saj s prihodom novih generacij prihajajo tudi nove vrednote, drugačna stališča in posledično različno vedenje, ki se odraža na delovnem mestu. Za uspešno upravljanje večgeneracijske delovne sile moramo v prvi fazi poznati svoje zaposlene oz. vrednote posamezne generacije. Navsezadnje je poznavanje vrednot zaposlenih pomembno pri oblikovanju skupnih organizacijskih vrednot. Pri generacijsko tako raznoliki delovni sili morajo organizacije pri upravljanju z njo najti ustrezne načine in rešitve. Eden od načinov je gotovo uvedba medgeneracijskega sodelovanja v organizaciji. Za managerje pomeni to kompleksen koncept izvajanja medgeneracijskih aktivnosti na vseh managerskih področjih dela. V magistrskemu delu smo v ta namen oblikovali managerski model za integriranost generacij z organizacijo. Za celoten kompleks izvajanja tega modela je ključnega pomena podpora managementa, ki zagotavlja vključevanje medgeneracijskega sodelovanja v politiko, strategijo ter kulturo organizacije. Management človeških virov mora prilagoditi svoje dejavnosti na generacijsko raznoliko delovno silo. Kar pomeni večji poudarek na medgeneracijskem managementu človeških virov, katere dejavnosti se morajo osredotočati na vse starostne skupine in izkoriščati prednosti vseh generacij. Tudi na področju razvoja človeških virov je potrebno vključiti razvojne metode in aktivnosti prilagojene generacijsko raznoliki delovni sili. V model pa je pomembna vpeljava vrednot generacij. Cilj managementa človeških virov je ugotavljanje vrednot zaposlenih oz. vrednot generacij, management pa je dolžan upoštevati te vrednote pri oblikovanju skupnih organizacijskih vrednot. Vrednote generacij bi morale biti raziskane in upoštevane za vsako generacijo, saj le tako vemo, kako pravilno motivirati zaposlene. Upoštevanje pravilnih motivacijskih dejavnikov generacij pa vodi do zmanjšanja medgeneracijskih konfliktov, večjega zadovoljstva zaposlenega, večje lojalnosti in pripadnosti organizaciji.
Keywords: vrednote, generacije, vrednote generacij, medgeneracijsko sodelovanje, večgeneracijska delovna sila.
Published: 10.05.2018; Views: 781; Downloads: 174
.pdf Full text (1,48 MB)

5.
Prostorska revitalizacija skozi igro: Park Tezno
Mojca Doberšek, 2017, master's thesis

Abstract: Skozi socialno - družbeni razvoj se spreminja tudi odnos do prostora in z njim definicija mestnih parkov. Naloga sloni na spremenjenem odnosu do prostora in definiciji mestnih parkov. Sodobni park je aktivna mestna površina, namenjena rekreaciji, kulturi, izobraževanju in nenazadnje ekonomiji. Del sodobnih parkov je tudi igra. Igro v širšem kontekstu lahko razumemo kot različne prostočasne dejavnosti – vrtičkarstvo, sprehajanje, ukarjanje s športom in rekreacijo, izobraževalne poti v naravi. Magistrsko delo obravnava možnost revitalizacije degradirane mestne četrti s vzpostavitvijo parka, kjer je glavni povezovalni element igra. Obravnavano je območje t.i. sive cone ob osnovni šoli na Teznem v Mariboru, kjer je industrija zaradi zgodovinskega razvoja bila vedno primarnega pomena, kvaliteta bivanja pa manj. Lokacija leži ob Stražunskem gozdu, ki je prav tako neizkoriščen. Park tako revitalizira mestno četrt, vzpostavlja jedro soseske in integrira Stražunski gozd v predlog ureditve.
Keywords: prostorska revitalizacija, degradirana urbana območja, siva cona, igra, park, Tezno, medgeneracijsko sodelovanje
Published: 05.10.2017; Views: 969; Downloads: 155
.pdf Full text (28,29 MB)

6.
RAVNANJE S STAREJŠIMI ZAPOSLENIMI
Špela Lubej, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Ravnanje s starejšimi zaposlenimi je pojem, katerega se podjetja vse pogosteje zavedajo in se z njim ukvarjajo. Poseben poudarek namenjajo skupnemu in usklajenemu delovanju na področjih, ki naj bi imela ključno vlogo pri vključevanju starejših generacij. S spreminjanjem sektorske strukture gospodarstva, prihaja do manj zgodnjega upokojevanja in do uveljavljanja podaljševanja delovne aktivnosti. Podjetja iščejo možnosti za prilagajanje dela starejšim zaposlenim in za prilagajanje starejših zaposlenih na nove delovne izzive. V ta namen podjetja razvijajo dobro prakso managementa starejših s posebnim poudarkom na podaljševanju delovne aktivnosti, usposabljanju in izobraževanju ter ponovni vključitvi starejših. V diplomskem projektu smo na začetku najprej preučili management človeških virov in management starostnikov, katerih spoznavanje je ključno za naše razumevanje ravnanja s starejšimi zaposlenimi. Nato smo se pobliže seznanili s staranjem in problematiko staranja prebivalstva, opredelili kdo so starejši zaposleni in njihove lastnosti. Spoznali so najpogostejše ukrepe namenjene starejšim zaposlenim, to so pravno varstvo, upravljanje z zdravjem na delovnem mestu ter izobraževanje in usposabljanje. Več pozornosti smo namenili medgeneracijskemu sodelovanju zaposlenih, kjer smo najprej opisali in opredelili vsako generacijo posebej. Nadalje smo opisali prenos znanja na mlajše zaposlene in predstavili štiri načine prenosa znanja, in sicer po metodi mentorstva, metodi coachinga, s kroženjem zaposlenih in z delitvijo delovnih mest. Kasneje smo navedli še pomen medgeneracijskega sodelovanja ,saj je za družbeni razvoj izredno pomembno, da se dosežki preteklih rodov prenašajo s starejših na mlajše. V drugem delu diplomskega projekta je sledil empirični del, kjer smo s pomočjo anketnega vprašalnika izvedli anketo, na podlagi katere smo opravili analizo rezultatov, le te pa smo tudi grafično prikazali. Raziskavo smo izvedli v šestih delih, v prvem delu nas je zanimalo kako pogosto zaposleni koristijo bolniški stalež in ali menijo, da bodo isto delo lahko opravljali tudi pri starosti 60 let. V drugem delu smo pridobili podatke, ki se nanašajo na zdravje in zdravstveno preventivo na delovnem mestu. V tretjem delu smo pridobili podatke, ki se tičejo proaktivnih aktivnosti, v četrtem tiste, ki se nanašajo na izobraževanje in usposabljanje, v petem pa podatke, ki se nanašajo na mentorstvo. V zadnjem šestem delu smo pridobili demografske podatke s pomočjo katerih smo si laže predstavljali iz kakšne vrste zaposlenih je sestavljeno podjetje.
Keywords: management človeških virov, management starostnikov, staranje prebivalstva, starejši zaposleni, ravnanje s starejšimi zaposlenimi, medgeneracijsko sodelovanje 
Published: 23.11.2016; Views: 1425; Downloads: 329
.pdf Full text (913,85 KB)

7.
RAVNANJE S STAREJŠIMI ZAPOSLENIMI V PODJETJU
Vanja Bokša, 2016, master's thesis

Abstract: Zaradi starajočega se prebivalstva in posledično starejše delovne sile se morajo podjetja prilagoditi tej ciljni skupini in jo posebej obravnavati. To pa je zelo zahtevno in zato so potrebni posebni ukrepi za starejše zaposlene. Ta ciljna skupina spada med ranljivejše skupine, zato bi jim podjetja morala nameniti posebno pozornost. Velik problem je zaposlovanje starejših zaposlenih, saj ko enkrat delo izgubijo, se težko spet vpeljejo nazaj. Zato morajo delodajalci poskrbeti, da starejši zaposleni čim dlje ostanejo v podjetju, saj so bogat vir izkušenj, znanja in dolgoletne prakse. Velika prednost pa je tudi v tem, da lahko svoje znanje prenašajo na mlajše zaposlene. Magistrsko delo z naslovom Ravnanje s starejšimi zaposlenimi v podjetju je sestavljeno iz dveh delov. V teoretičnem delu smo raziskovali mnenja različnih avtorjev o tem, kakšna je problematika staranja prebivalstva, kakšne so osebnostne lastnosti starejših zaposlenih. V poglavju o ravnanju s starejšimi zaposlenimi v podjetju smo podrobneje opisali pravni okvir zaposlovanja starejših zaposlenih, kako se izobražujejo, medgeneracijsko sodelovanje ter ukrepe za to ciljno skupino. V empiričnem delu pa smo predstavili raziskavo, s pomočjo katere smo ugotavljali, kako ravnajo s starejšimi zaposlenimi v podjetju v štajerski regiji in te podatke interpretirali.
Keywords: staranje prebivalstva, diskriminacija, zaposlovanje, medgeneracijsko sodelovanje, ravnanje s starejšimi zaposlenimi
Published: 18.11.2016; Views: 894; Downloads: 225
.pdf Full text (2,05 MB)

8.
MEDGENERACIJSKO SODELOVANJE V ORGANIZACIJI
Laura Založnik, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Diplomski seminar obravnava medgeneracijsko sodelovanje v organizacijah. Najprej na splošno opredelimo management človeških virov, njegove funkcije in razvoj. V nadaljevanju govorimo o zaposlenih, o znanih generacijah ter o staranju delovne sile. V zaključku se posvetimo osrednji temi diplomskega seminarja; medgeneracijskemu sodelovanju, njegovih dimenzijah, prednostih in konceptih medgeneracijskega sodelovanja. Medgeneracijsko sodelovanje je za organizacijo zelo pomembno, saj starejši delavci prenesejo na mlajšo generacijo pomembne veščine in znanja, ki jim bodo v organizaciji prišli zelo prav, mlajša generacija pa posreduje starejši generaciji učenost, pridobljeno iz teorije, ter znanja, ki jih starejši niso mogli pridobiti v letih, ko so se le-ti izobraževali.
Keywords: medgeneracijsko sodelovanje, organizacija, zaposleni, koncepti medgeneracijskega sodelovanja
Published: 08.11.2016; Views: 1580; Downloads: 398
.pdf Full text (939,48 KB)

9.
Model motivacijskega ravnanja s starejšimi zaposlenimi v velikem proizvodnem podjetju
Suzana Štumpfl, 2016, master's thesis/paper

Abstract: Staranje prebivalstva prinaša nove izzive, s katerimi se bomo morali spopasti vsi: posamezniki, skozi celoten proces aktivnega staranja, država ter podjetja. V magistrskem delu smo se osredotočili na raven organizacije in motivacijsko ravnanje s starejšimi zaposlenimi znotraj nje. Z raziskavo smo želeli preveriti povezavo med staranjem zaposlenih in upadanjem delovne sposobnosti, vpliv staranja na zapostavljenost starejših v podjetju, zadovoljstvo starejših zaposlenih s pogoji dela ter povezavo med morebitno diskriminacijo starejših delavcev in motivacijo. Pri delodajalcih je pogosto še vedno prisoten negativni stereotip zaposlovanja starejših delavcev in najpogostejši ukrep vidijo v zmanjševanju njihovega števila. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kateri so motivacijski dejavniki za posamezne starejše zaposlene, da bi si želeli in seveda tudi zmogli ostati produktivni v delovnem procesu tudi v prihodnje. Na podlagi preučitve obstoječih raziskav in teoretičnih podlag in analize obstoječega stanja v raziskanem podjetju smo razvili model motivacijskega ravnanja s starejšimi zaposlenimi. Pri razvoju modela smo se osredotočili na medgeneracijsko sodelovanje vseh zaposlenih generacij. V primeru implementacije motivacijskega modela ravnanja s starejšimi zaposlenimi v raziskovano podjetje, bo le ta predstavljal primer dobre prakse ter pomenilo konkurenčno prednost podjetja. Model bi lahko prenesli na nivo celotne skupine ter tudi v ostala podjetja. Dobre prakse so pokazale, da tudi ukrepanje samo na določenem področju, ki je za podjetje in njegove zaposlene najbolj relevantno, pripelje do dobrih rezultatov, ki kasneje postanejo navdih za nadaljnje razvijanje managementa starejših zaposlenih na vseh ostalih nivojih.
Keywords: motivacijski model ravnanja s starejšimi zaposlenimi na delovnem mestu medgeneracijsko sodelovanje aktivnih na trgu delovne sile diskriminacija starejših delavcev človeški kapital aktivno staranje
Published: 17.10.2016; Views: 1176; Downloads: 138
.pdf Full text (3,65 MB)

10.
KULTURNO-ZGODOVINSKI PRIKAZ KRAJA STREHOVCI
Tadeja Lutar, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je preučiti kulturno-zgodovinski prikaz kraja Strehovci iz sociološkega vidika s poudarkom na bivanjskih razmerah. V diplomskem delu se bom osredotočila na preučevanje gibanja števila prebivalcev, ohranjenost kulturne dediščine in njen vpliv na kakovost bivanja v kraju. Glavna uporabljena metoda dela je bila terenska raziskava popisa hiš glede na njihovo stanje. V terenski raziskavi je bila pregledana arhitekturna kulturna dediščina kraja z vidika turistične privlačnosti. Turizem postaja ena izmed potencialnih razvojnih možnosti kraja. Posamezni objekti arhitekturne dediščine so opredeljeni glede na aktivnost. V analizi so bile potrjene teze, da kraj odlikujejo dobre bivanjske razmere v pretežno tradicionalnih bivanjskih objektih, dobro medgeneracijsko sodelovanje in dobra aktivnost področji, ki so pomembna za turistično ponudbo kraja.
Keywords: dediščina, zgodovina kraja, bivanjske razmere, Bukovniško jezero, medgeneracijsko sodelovanje, obrti.
Published: 03.10.2016; Views: 744; Downloads: 116
.pdf Full text (1,63 MB)

Search done in 0.32 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica