1. Sobivanje v socialni gradnji : magistrsko deloPia Mernik, 2021, master's thesis Abstract: Veliko ljudi se v sodobnem svetu srečuje s stanovanjsko problematiko. Največja ranljiva skupina so mladi in mlade družine z nizkimi dohodki in potrebo po selitvi od staršev ter starostniki, ki največkrat ostanejo osamljeni in izolirani od družbe. Stanovanjska problematika je vedno večja, saj je država dokaj neuspešna pri izvajanju primerne stanovanjske politike. Novi trendi kažejo, da se ravno ti dve ogroženi skupini velikokrat združita v t. i. kooperative, ki omogočajo lažji dostop do stanovanj, hkrati pa ponujajo možnost ustvarjanja skupnosti, v kateri so prebivalci bolj medsebojno povezani. V magistrskem delu smo raziskovali možnosti in izvedbe stanovanjskih kompleksov in enot, ki omogočajo večgeneracijsko sobivanje ter so prilagodljive za vedno novejše bivalne navade. V projektnem delu smo v variantnih študijah na izbranem območju v Mariboru zasnovali stanovanjski kompleks s stanovanjskimi enotami, ki so prilagodljive za mlade, mlade družine in starostnike in ki s svojo arhitekturno zasnovo omogočajo sobivanje. Keywords: sobivanje, medgeneracijsko bivanje, stanovanjska politika, trajnostna arhitektura, socialna gradnja, Maribor Published in DKUM: 18.06.2021; Views: 1790; Downloads: 769
Full text (69,61 MB) |
2. Sociološki vidiki kakovostne starosti in medgeneracijskega sodelovanja: področje koroške regijeNeja Gabrovec, 2015, master's thesis Abstract: V magistrski nalogi z naslovom Sociološki vidiki kakovostne starosti in medgeneracijskega sodelovanja: področje koroške regije smo v teoretičnem delu opredelili starost kot tretje in četrto življenjsko obdobje, za kateri moramo poskrbeti že v mladosti in odraslosti. Opisali smo posledice staranja prebivalstva ter predstavili dejavnike, ki staranje zavirajo. Osredotočili smo se na kakovostno starost, vpliv upokojitve ter naloge in zmožnosti v starosti. Opisali smo medgeneracijsko sodelovanje in učenje ter kako sodobna družba vrednoti starostnika. Ker smo v empiričnem delu naloge analizirali starostnike, ki živijo doma, in tiste, ki živijo v domovih za starejše smo se osredotočili tudi na institucionalizirano varstvo starejših.
V empiričnem delu smo z raziskavo analitično primerjali starostnike glede na spol, starost, izobrazbo ter starostnike, ki bivajo doma, s tistimi, ki bivajo v domu za starejše. Osredotočili smo se na kakovostno starost, stik z družinskimi člani, zdravje, osamljenost, druženje z mlajšo generacijo, občutek zanemarjenosti, tehnologijo, cene bivanj v domu za starejše ter vključenost v društva. Raziskavo smo izvedli po koroški regiji v domovih za starejše in med tistimi, ki bivajo doma. Rezultati so pokazali, da so tisti, ki živijo v domu za starejše, bolj ogroženi. So slabšega zdravja, včasih se počutijo osamljeno. Na vključenost v društva vpliva starost, kar pomeni, da so mlajši starostniki bolj vključeni v društva. To je pričakovano, saj so v povprečju bolj zdravi. Kot pa je bilo pričakovano, so po njihovih ocenah cene bivanja v domovih za starejše predrage. Keywords: kakovostna starost, starostniki, tretje življenjsko obdobje, medgeneracijsko sodelovanje, institucionalizirano bivanje Published in DKUM: 23.11.2015; Views: 2416; Downloads: 386
Full text (1,44 MB) |
3. SODOBNE REŠITVE MEDGENERACIJSKEGA BIVANJA IN POVEZOVANJA: ARHITEKTURNA IN URBANISTIČNA ZASNOVAJasmina Čorkalo, 2015, master's thesis Abstract: Magistrsko delo obravnava spremembe v družbi in demografski strukturi prebivalstva, ki predstavljajo izzive za oblikovanje sodobnih konceptov medgeneracijskega bivanja in povezovanja ter podaja idejno rešitev za arhitekturno zasnovo sodobnega stanovanjskega objekta v Mariboru.
Uvodoma je tematika predstavljena s sociološke perspektive, kjer so obravnavani ključni vidiki in oblike povezanega bivanja. Podane so usmeritve za načrtovanje, pri čemer se prepletajo priporočila dobrih praks in zakonske zahteve, teoretična izhodišča pa so podkrepljena s kvalitetnimi realiziranimi projekti.
Izbira lokacije je bila pogojena z analizo primerljivega stanovanjskega programa v Mariboru, priporočil glede lege objekta integriranega bivanja in zazidljivih območji. Analize širšega in ožjega obravnavanega območja so podlaga za konceptualne zasnove urbanistične ureditve ob Ribiški ulici. Koncept, ki smo ga prepoznali kot najustreznejšega, posnema vzorec pozidave, ki ga zaznavamo okrog Vojašniškega trga v bližini in je predstavljen kot arhitekturna rešitev.
Zasnova objekta medgeneracijskega bivanja upošteva lokacijske danosti ter se s pogledi in dostopi navezuje na glavno prostorsko dominanto – reko Dravo. Objekt je v prostor integriran tudi vsebinsko, saj, poleg različnih tipov stanovanj ter varovanih stanovanj in gospodinjskih skupnosti za starejše, ponuja prostore za storitvene dejavnosti, restavracijo, kavarno in rekreacijski program. Keywords: medgeneracijsko bivanje, povezano bivanje, stanovanjska gradnja, Ribiška ulica, arhitektura Published in DKUM: 23.07.2015; Views: 2652; Downloads: 432
Full text (35,35 MB) |