1. Poimenovalna zmožnost tretješolcev z vidika pomenskih razmerij : magistrsko deloMaruša Sorec, 2025, master's thesis Abstract: Poimenovalna (besedoslovna) zmožnost je eden temeljnih ciljev pri pouku slovenščine. Za podrobnejši vpogled v poimenovalno zmožnost in poznavanje pomenskih razmerij smo se odločili, ker med učenci zaznavamo upad v besednem zakladu. Namen magistrskega dela je bil preveriti, kako uspešni so tretješolci pri iskanju sopomenskih, protipomenskih, nadpomenskih in podpomenskih izrazov. Zanimalo nas je, kako uspešni so učenci 3. razreda pri iskanju pomenskih razmerij nasploh in kako pri iskanju posameznih pomenskih razmerij, poleg tega smo želeli ugotoviti, ali se bodo rezultati razlikovali glede na spol, ali bodo naloge z bralnim razumevanjem učencem povzročale več težav in ali se bo pokazala razlika v reševanju primerov s slogovno (ne)zaznamovanimi besedami.
Vzorec šteje 50 tretješolcev iz ene od osnovnih šol v Savinjski regiji, njihova naloga pa je bila, da rešijo delovni list z nalogami, vezanimi na pomenska razmerja. Naloge smo točkovali in prišli do nekaterih pomembnih ugotovitev. V povprečju so bili učenci uspešni v 71 %, težave pa so jim povzročale predvsem slogovno zaznamovane besede. Bralno razumevanje je v negativnem smislu na rezultat učencev vplivalo pri iskanju sopomenk, pri protipomenkah pa je bil uspeh pri nalogi z bralnim razumevanjem boljši. Učenci v povprečju bolje poznajo protipomenke in nadpomenke, več težav pa imajo pri iskanju ustreznih sopomenk in podpomenk.
Keywords: poimenovalna zmožnost, sporazumevalna zmožnost, razmerja med besedami, besedišče
Published in DKUM: 07.01.2026; Views: 0; Downloads: 10
 Full text (2,12 MB) |
2. Delo skozi čas - zgodovina in prihodnost delovnega časa : magistrsko deloMitja Gros, 2025, master's thesis Abstract: Magistrsko delo obravnava 6-urni delovnik kot alternativno obliko organizacije dela, ki lahko predstavlja odgovor na družbene, zdravstvene in ekonomske izzive sodobnega časa. V teoretičnem delu je analiziran zgodovinski razvoj delovnega časa od industrijske revolucije do danes, z upoštevanjem ekonomskih, političnih in tehnoloških dejavnikov, ki so oblikovali trajanje in dojemanje dela. Izpostavljena je povezava med delovnim časom ter produktivnostjo, zdravjem in ravnovesjem med delom in zasebnim življenjem. Posebna pozornost je namenjena sodobnim eksperimentom s 6-urnim delovnikom, zlasti v skandinavskih državah, kjer so raziskave pokazale potencialne koristi, pa tudi organizacijske izzive.
Empirični del temelji na dveh polstrukturiranih intervjujih z zaposlenima v slovenskem podjetju, ki deluje po načelih šesturnega delovnika. Ugotovitve kažejo, da krajši delovni čas pozitivno vpliva na zaznavanje utrujenosti, kakovost prostega časa in občutek čustvene stabilnosti. Stres se je zmanjšal predvsem pri manj odgovornih delovnih mestih, medtem ko so razlike v produktivnosti zaznane predvsem na ravni količine, ne kakovosti opravljenega dela. Delodajalci v obravnavanem primeru 6-urni delovnik podpirajo. Delo predstavlja prispevek k razumevanju vpliva krajšega delovnega časa na posameznika v kontekstu sodobnega kapitalističnega delovnega okolja.
Keywords: šesturni delovnik, delovni čas, produktivnost, zdravje, stres, ravnovesje med delom in življenjem, sociologija dela
Published in DKUM: 26.11.2025; Views: 0; Downloads: 14
Full text (1022,12 KB) |
3. Vpliv kvantizacije na učinkovitost globokih nevronskih mrež : magistrsko deloJakob Oprešnik, 2025, master's thesis Abstract: V magistrskem delu predstavimo različne tehnike kvantizacije globokih nevronskih mrež in raziskujemo njihov vpliv na učinkovitost modelov.
Na klasifikacijskem modelu ResNet-18 in regresijskem LSTM primerjamo metode kvantizacije med učenjem in po učenju, pri čemer eksperimentiramo s kvantizacijo uteži, aktivacij in gradientov pri bitni širini 16 in 8.
Rezultati so v skladu s pričakovanji in kažejo, da določene metode znatno zmanjšajo velikost modelov in povečajo hitrost sklepanja ob ohranjanju primerljive točnosti, kar omogoča učinkovito implementacijo modelov na napravah z omejenimi računalniškimi viri.
Keywords: kvantizacija, kvantizacija po učenju, kvantizacija med učenjem, nevronska mreža, globoko učenje
Published in DKUM: 17.10.2025; Views: 0; Downloads: 41
Full text (5,77 MB) |
4. Vpliv ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem na fluktuacijo zaposlenihUrška Jerala, 2025, master's thesis Abstract: Namen magistrskega dela je raziskati, kako ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem vpliva na fluktuacijo zaposlenih ter kakšno vlogo imajo pri tem organizacijski dejavniki, kot so fleksibilnost urnika, podpora vodstva in sodobni stili vodenja. Delo se osredotoča na področje upravljanja človeških virov, s posebnim poudarkom na povezavi med delovnimi pogoji in zadržanjem kadrov v organizaciji.
Keywords: ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem, fluktuacija, zaposleni, organizacija
Published in DKUM: 16.10.2025; Views: 0; Downloads: 32
Full text (1,60 MB) |
5. Razvoj in konstruiranje pet-satnega samoobračalnega točila za med : magistrsko deloMatej Višič, 2025, master's thesis Abstract: Magistrsko delo obravnava razvoj in konstruiranje novega samoobračalnega točila za med s kapaciteto petih satov, prilagojenega potrebam manjših in srednje velikih slovenskih čebelarjev. Z metodami sistematičnega snovanja, analize zahtev in večkriterijskega vrednotenja je bil razvit inovativni koncept. Delo obsega konstruiranje naprave, izdelavo računalniškega modela in pripravo ustrezne tehnične dokumentacije. Točilo je posebej prilagojeno točenju visoko viskoznih vrst medu in je skladno z varnostnimi in higienskimi standardi. Za najbolj obremenjene elemente v košari je bil izveden trdnostni preračun. Stroškovna analiza je potrdila funkcionalno in ekonomsko upravičenost naprave. Rezultati kažejo izboljšano funkcionalnost, povečano varnost, konkurenčno prednost in potencial za nadaljnji razvoj.
Keywords: pet-satno samoobračalno točilo za med, razvoj, konstruiranje, numerična simulacija, stroškovna analiza
Published in DKUM: 24.09.2025; Views: 0; Downloads: 24
Full text (8,87 MB) |
6. Duševno zdravje in delovni izzivi: primerjava med zaposlenimi in samozaposlenimi v sodobnem delovnem okoljuLara Polh, 2025, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo obravnava problematiko duševnega zdravja v delovnem okolju in primerja, kako se z izzivi na tem področju soočajo zaposleni in samozaposleni. V ospredju so razlike glede obremenitev, ravnovesja med delom in zasebnim življenjem, dostopa do podpore ter zaznane stopnje izgorelosti in stresa. Na podlagi teoretičnih izhodišč in izvedene ankete so bile preverjene razlike med obema skupinama. Rezultati raziskave kažejo, da zaposleni v povprečju poročajo o boljši socialni podpori, pogostejšemu dostopu do povratnih informacij ter večji stabilnosti prihodkov. Samozaposleni pa izkazujejo večjo avtonomijo in fleksibilnost pri organizaciji časa, čeprav to ne pomeni nujno boljšega ravnovesja ali manjšega stresa. Presenetljivo je, da so zaposleni nekoliko pogosteje poročali o občutku izgorelosti kot samozaposleni. Razlike so se pokazale tudi pri občutku osamljenosti, kjer samozaposleni pogosteje izkušajo pomanjkanje socialnih stikov in ekipnega sodelovanja. Ugotovitve poudarjajo, da oba zaposlitvena statusa prinašata specifične prednosti in slabosti, duševna obremenitev pa je prisotna v obeh skupinah, čeprav se njeni viri razlikujejo. Rezultati raziskave lahko služijo kot osnova za oblikovanje ukrepov za izboljšanje duševnega zdravja na delovnem mestu ter za prilagojeno podporo samozaposlenim, ki pogosto delujejo brez institucionalne zaščite.
Keywords: duševno zdravje, delovni pogoji, ravnovesje med delom in zasebnim življenjem, zaposleni, samozaposleni
Published in DKUM: 23.09.2025; Views: 0; Downloads: 9
Full text (6,34 MB) |
7. RAVNOTEŽJE MED ZASEBNIM IN POKLICNIM ŽIVLJENJEMLucija Rožič, 2025, undergraduate thesis Abstract: Diplomska naloga preučuje prizadevanje za učinkovito ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem, kar v sodobnem delovnem okolju predstavlja izziv, ki presega zgolj upravljanje časa. To vključuje mešanico organizacijskih praks, družbenih pričakovanj, individualnih lastnosti in kulturnih vrednot. Teoretični del ponazarja, kako tehnološki napredek, globalizacija in spremembe v družinskih strukturah vplivajo na naše dojemanje in upravljanje ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem. Čeprav digitalizacija ponuja večjo fleksibilnost, uvaja tudi nove pritiske, ki lahko prispevajo k stresu in izgorelosti.
Empirični del raziskave, izvedene v podjetju X, razkriva, da se zaposleni kljub podpornim ukrepom, kot so fleksibilne politike in možnost dela na daljavo, še vedno soočajo z izzivi. Mednje spadajo občutki krivde med odmori in težave pri odklopu od dela. Poudarjeni pa so tudi pozitivni vidiki, kot so močna medsebojna podpora, visoko spoštovanje fleksibilnih ureditev in splošen občutek ravnovesja.
Ugotovitve poudarjajo, da doseganje ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem ni samoumevno; zahteva nenehno prilagajanje in sodelovanje med zaposlenimi in organizacijo. Med ključnimi dejavniki so vloga vodstva, strateška integracija ravnovesja v organizacijsko kulturo in prilagojene prakse, ki upoštevajo različne življenjske situacije in individualne potrebe.
Keywords: ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem, digitalizacija, organizacijska podpora.
Published in DKUM: 09.09.2025; Views: 0; Downloads: 11
Full text (1,68 MB) |
8. Prehod na štiridnevni delovni teden: izzivi in priložnosti za podjetjaBarbara Medved, Katja Crnogaj, 2025, undergraduate thesis Abstract: Diplomska naloga obravnava prehod na štiridnevni delovni teden in njegov vpliv na zaposlene ter konkurenčnost in strateški razvoj podjetja, s posebnim poudarkom na empirični raziskavi v podjetju Hofer. Osredotoča se na izzive in prednosti krajšega delovnega časa ter analizira, kako ta vpliva na delovno okolje, zadovoljstvo zaposlenih, ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem, stres in izgorelost. Empirična analiza, izvedena med zaposlenimi v dveh poslovalnicah podjetja Hofer na območju Štajerske, je pokazala, da skrajšani delovni teden pozitivno vpliva na psihofizično počutje zaposlenih, izboljšuje njihovo motivacijo in omogoča lažje usklajevanje delovnih obveznosti z zasebnim življenjem. Zaposleni poročajo o boljšem delovnem vzdušju in večji osredotočenosti pri opravljanju nalog. Kljub pozitivnim učinkom pa prehod zahteva skrbno načrtovanje in prilagoditve predvsem glede razporejanja dela in notranje organizacije podjetja. Podjetje Hofer je v raziskavi predstavljeno kot primer dobre prakse, kjer so uspešno prepoznali koristi krajšega delovnega tedna, hkrati pa se soočili tudi z izzivi, kot so intenzivnejši tempo dela in potreba po jasnejši komunikaciji znotraj delovnega kolektiva. Ključ do uspešne implementacije štiridnevnega delovnega tedna se kaže v strateškem pristopu, prilagodljivosti vodstva in stalni podpori zaposlenim.
Keywords: štiridnevni delovni teden, produktivnost, zadovoljstvo zaposlenih, ravnovesje med delom in zasebnim življenjem, organizacija dela
Published in DKUM: 14.08.2025; Views: 0; Downloads: 44
Full text (2,09 MB) |
9. Ocenjevanje temperamenta v zgodnjem mladostništvu : psihometrične značilnosti vprašalnika EATQ-R-SFEva Kranjec, Maja Zupančič, Gregor Sočan, 2021, original scientific article Abstract: Namen raziskave je preveriti psihometrične značilnosti kratke različice revidiranega Vprašalnika temperamenta za zgodnje mladostnike – EATQ-RSF. Na vzorcu 238 slovenskih zgodnjih mladostnikov smo preverili faktorsko strukturo, zanesljivost ter razlike med spoloma v ravni izraznosti temperamentnih potez. Analiza podatkov je v splošnem pokazala zadovoljivo prileganje podatkov obravnavanim modelom, čeprav indeksi prileganja za nekatere podlestvice niso dosegli priporočenih vrednosti. Skladnost nadrednih lestvic je zadovoljiva. Mladostnice imajo bolj izražene poteze zadovoljstvo ob šibkih dražljajih, strah in povezovanje z drugimi ter dimenzijo pozitivno čustvovanje kot mladostniki. EATQ-R-SF je ustrezna za uporabo v raziskovanju, čeprav rezultati nakazujejo potrebo po vsebinskem in psihometričnem izboljšanju pripomočka.
Keywords: temperament, zgodnje mladostništvo, ocenjevanje, vprašalnik EATQ-R-SF, psihometrične značilnosti, razlike med spoloma
Published in DKUM: 27.06.2025; Views: 0; Downloads: 10
Full text (372,20 KB)
This document has many files! More... |
10. Razlike med spoloma in njihov vpliv na podjetništvoMurat Bajraj, 2025, undergraduate thesis Abstract: Podjetništvo je ena ključnih značilnosti sodobnega gospodarstva in se lahko obravnava tako kot samostojna kot interdisciplinarna disciplina. Podjetništvo je opredeljeno kot ključ do uspeha, saj vsak posameznik, ki ustanovi novo poslovno organizacijo, vstopa v novo paradigmo podjetništva. Razlike med spoloma v podjetništvu so globalni problem, pri čemer imajo ženske manjše možnosti za podjetništvo kot moški. Neenakost spolov v podjetništvu vpliva na gospodarske, družbene in politične spremembe ter krepi stereotipe in pristranskosti, ki omejujejo udeležbo žensk v podjetništvu.
Diplomsko delo se osredotoča na preučevanje razlik med spoloma in njihov vpliv na podjetništvo, kjer smo predstavili žensko podjetništvo ter stereotipe in predsodke v podjetništvu. V nadaljevanju smo opredelili pojem podjetnik/podjetnica, razlike med podjetnikom in podjetnico v Republiki Sloveniji ter prednosti in slabosti podjetništva.
Na podlagi preučevanja razlik med spoloma v podjetništvu smo ugotovili, da obstajajo pomembne razlike v načinu vodenja in uspešnosti podjetij, ki jih vodijo moški in ženske. Moški podjetniki se pogosto soočajo z manjšimi stereotipi in predsodki v primerjavi z ženskami podjetnicami, kar jim omogoča lažji dostop do finančnih virov in poslovnih priložnosti. Kljub temu ženske podjetnice pogosto prinašajo edinstvene prednosti, kot so boljše medosebne veščine, večja empatija in boljša sposobnost upravljanja s časom, kar lahko prispeva k uspehu podjetja.
Keywords: Razlike med spoloma, podjetništvo, spolni stereotipi, spolna diskriminacija.
Published in DKUM: 13.06.2025; Views: 0; Downloads: 76
Full text (1,06 MB) |
