1. Optimizacija dodeljevanja spodbud pri energetski prenovi objektov : magistrsko deloAnže Rosec, 2021, master's thesis Abstract: Magistrsko delo obravnava problem optimizacije dodeljevanja spodbud pri energetski prenovi objektov. Namen dodeljevanja spodbud za izvedbo ukrepov energetske prenove objektov je doseči čim večje zmanjšanje obremenitev okolja, ob razpoložljivem finančnem vložku. Ob številnih različnih ukrepih in različnih učinkih njihove izvedbe je učinkovito dodeljevanje spodbud naloga, ki smo jo rešili z uporabo optimizacijskih metod, ki nam omogočijo, da iz množice možnih rešitev izberemo najprimernejšo. Uvodoma je podana opredelitev problema, namen, cilji in prispevek magistrskega dela ter pregled literature obravnavanega področja. Predstavljena so teoretična izhodišča dodeljevanja spodbud pri energetskih prenovah objektov in zakonodajni okvir, rabe energije v stavbah in vplivov na okolje ter formulacije optimizacijskega problema mešanega celoštevilskega linearnega programiranja. Podan je osnovni optimizacijski model maksimizacije prihrankov energije ter njegova uporaba na primeru iz literature in na primeru dodeljevanja subvencij v Sloveniji. Na podlagi osnovnega je razvit in prikazan nadgrajen optimizacijski model maksimizacije prihrankov emisij toplogrednih plinov, uporaba katerega je prav tako prikazana na praktičnem primeru dodeljevanja subvencij v Sloveniji. V zaključku so obravnavani rezultati dobljeni na podlagi uporabe optimizacijskih modelov ter podane sklepne ugotovitve. Magistrsko delo predstavlja nadgrajen optimizacijski model, ki v primerjavi z izhodiščnim modelom uvaja nov kriterij optimiziranja oziroma namensko funkcijo, s katero nam je omogočena obravnava vseživljenjskih vplivov obravnavanih ukrepov.
Keywords: energetska prenova, dodeljevanje spodbud, učinkovita raba energije, optimizacija, mešano celoštevilsko linearno programiranje
Published in DKUM: 26.01.2021; Views: 1320; Downloads: 136
 Full text (1,99 MB) |
2. Optimizacija nabora investicijskih projektov z uporabo matematičnega programiranja : magistrsko deloTina Melisa Šimič, 2019, master's thesis Abstract: Izbor optimalnih investicijskih projektov za vsako podjetje predstavlja pomemben dejavnik, ki bistveno pripomore k poslovni uspešnosti in doseganju organizacijskih ciljev podjetja. V okviru magistrske naloge smo z uporabo orodij matematičnega programiranja želeli poiskati optimalen nabor projektov, ki so z vidika ekonomskih kriterijev sprejemljivi za vodstvo sodelujočega podjetja, ki razpolaga z omejenimi investicijskimi sredstvi. Predlagani projekti predstavljajo možnosti proizvodnje novih proizvodov, le-ti pa se razlikujejo v vrednosti zahtevane investicije in lokaciji, kjer bi proizvodnja potekala.
Z namenom, da podjetju olajšamo izbor najboljših projektov, smo v programu General Algebraic Modeling System (GAMS) razvili več optimizacijskih modelov in jih rešili z uporabo mešanega-celoštevilskega linearnega programiranja (MILP), mešanega celoštevilskega-nelinearnega programiranja (MINLP), mešanega-celoštevilskega ciljnega programiranja (MIGP) in stohastičnega programiranja. Kot glavni ekonomski kriterij, ki smo ga maksimirali, smo v namenskih funkcijah MILP modelov in MINLP modela uporabili neto sedanjo vrednost (NSV). Pri večkriterijskih ciljnih modelih pa smo ekonomskim kriterijem (celotni dobiček, celotni letni stroški,…) dodali tudi ostale kriterije, ki jih ekonomsko ne moremo ovrednotiti, npr. tveganje glede kontrole kakovosti, dodatno zaposlovanje ipd. Glavni pogoj v vseh modelih predstavlja investicijski proračun, ki ga izbrani projekti ne smejo preseči.
Iz rezultatov optimizacije smo pri enokriterijski optimizaciji (MILP modeli, MINLP model in stohastični model) ugotovili, da bi bila za podjetje optimalna možnost lastna proizvodnja z začetno investicijo v novo opremo kot tudi proizvodnja na lokaciji partnerskega podjetja, kjer investicija ni zahtevana. Medtem ko so rezultati večkriterijske optimizacije pokazali, da bi bila edina optimalna izbira proizvodnja na lokaciji partnerskega podjetja.
Keywords: investicijski projekti, ekonomski kriterij, mešano-celoštevilsko linearno programiranje, mešano-celoštevilsko ciljno programiranje, stohastično programiranje
Published in DKUM: 17.09.2019; Views: 1716; Downloads: 0 |
3. Modeliranje zaledja letališč v alpsko-jadranski regijiSIMONA Šinko, 2018, master's thesis/paper Abstract: Magistrska naloga temelji na modeliranju zaledja šestih letališč v Sloveniji ter njenih sosednjih državah (Ljubljana, Zagreb, Trst, Gradec, Celovec in Benetke). Metodologija, ki smo jo uporabili v delu, je bila sprva razvita za modeliranje zaledij pristanišč, mi pa smo jo dodelali tako, da je uporabna za izračun potencialnih zaledij letališč. Metodologija predstavlja hibridni pristop k modeliranju, ki združuje analitično hierarhični proces za analizo subjektivnih dejavnikov (kot sta frekvenca letenja v večja mesta in oddaljene destinacije) in mešano celoštevilčno linearno programiranje za vključitev objektivnih dejavnikov (cena letalske vozovnice, oddaljenost domačega naslova od letališča, čas potovanja). Delo se od ostalih znanstvenih in strokovnih del tujih avtorjev razlikuje ravno v uporabljeni metodologiji, saj za tovrstne analize raziskovalci uporabljajo izključno eno vrsto podatkov subjektivne ali objektivne. Ugotovitve, ki smo jih predstavili na zemljevidu zaledij letališč, so lahko pomembne tudi pri načrtovanju vlaganj v analizirana letališča in za izboljšanje konkurenčne prednosti.
Keywords: alpsko-jadranska regija, analitično hierarhični proces, dejavniki odločitve, mešano celoštevilčno linearno programiranje, potovanje
Published in DKUM: 15.10.2018; Views: 1426; Downloads: 188
Full text (3,19 MB) |
4. REŠEVANJE MEŠANO CELOŠTEVILSKIH NELINEARNIH PROBLEMOV Z DEKOMPOZICIJSKIMI IN RELAKSACIJSKIMI METODAMIŠolasta Čuček, 2016, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo obravnava razvoj optimizacijskih metod v strukturi mešano celoštevilskega linearnega programiranja in tudi zahtevnejšega mešano celoštevilskega nelinearnega programiranja, katerega razvoj se je začel v šestdesetih letih 20. stoletja.
Optimizacijske metode se danes razvijajo zelo hitro, prav tako njihova uporaba v kemijski tehniki, in sicer v sistemski procesni tehniki, ki se neprestano dopolnjuje. Hkrati razvoj optimizacijskih metod predstavlja izziv za znanstvenike na področju matematičnega programiranja, gradbeništva, elektrotehnike, managementa in seveda kemijske tehnologije.
Zaradi razvoja optimizacijskih metod sta v diplomskem delu obravnavani dve metodi, in sicer splošna Bendersova dekompozicija in zunanja poenostavitev s sprostitvijo enačb v strukturah mešano celoštevilskega (ne)linearnega programiranja. Prikazana, opisana in rešena sta dva primera za vsako strukturo.
Na podlagi števila iteracij je bilo ugotovljeno, da potrebujejo relaksacijske metode manj iteracij in krajši računalniški čas kot izbrana dekompozicijska metoda, s čimer je bila zastavljena hipoteza potrjena.
Keywords: optimizacijske metode, mešano celoštevilsko linearno programiranje, mešano celoštevilsko nelinearno programiranje, splošna Bendersova dekompozicija, modeliranje, procesna sistemska tehnika
Published in DKUM: 25.10.2016; Views: 1752; Downloads: 140
Full text (1,74 MB) |
5. OPTIMIZACIJSKI MODEL POSTAVITVE GRADBIŠČENGA ŽERJAVA IN DEPONIJ NA GRADBIŠČUTadej Valenko, 2015, master's thesis Abstract: V magistrski nalogi je obravnavan optimizacijski model postavitve gradbiščnega žerjava in deponij na gradbišču. Transport materiala z gradbiščnim žerjavom predstavlja velik delež stroškov, ki se pojavijo pri gradnji objekta in je zato smotrno določiti najugodnejšo razporeditev žerjava in deponij na gradbišču. Pri tem si lahko pomagamo z optimizacijskimi postopki, ki izmed vseh možnih postavitev najdejo najprimernejšo. Na začetku naloge je narejen kratek pregled žerjavov, ki jih lahko uporabljamo na gradbiščih ter njihove prednosti in slabosti. Ob tem so obravnavani še stroški, ki nam jih žerjavi povzročajo in pogoji, ki se morajo izpolniti, da je dovoljena uporaba žerjavov na gradbišču. Na kratko so predstavljene še deponije na gradbiščih in model, ki je uporabljen za optimizacijo. V poglavju, kjer je formuliran optimizacijski problem, so najprej predstavljeni vsi simboli, ki so uporabljeni, zatem pa sledi prikaz namenske funkcije, ki jo kasneje modificiramo in opis vseh pogojnih enačb in neenačb. Izvirni in modificirani model smo uporabili za optimalno rešitev problema, ki je bil podan v literaturi, nato pa smo oba modela preizkusili še na primeru iz prakse, tj. za gradbišče novega objekta v sklopu Zdravstvenega doma Grosuplje. Rezultati optimizacije so strnjeni v šestem poglavju, na koncu magistrske naloge pa so podane še sklepne ugotovitve.
Keywords: gradbeništvo, organizacija gradbišča, gradbiščni žerjavi, deponije, optimizacija, mešano celoštevilsko linearno programiranje
Published in DKUM: 04.01.2016; Views: 1915; Downloads: 239
Full text (3,94 MB) |
6. Večkriterijsko odločanje pri optimizaciji rekonstruiranega obrata za površinsko zaščito kovinAmbrož Roter, 2013, master's thesis Abstract: V podjetjih kovinsko predelovalne industrije potekajo procesi površinske zaščite kovin, ki obremenjujejo okolje z emisijami hlapnih organskih spojin (HOS). V magistrski nalogi je predlagan pristop za večkriterijsko odločanje pri rekonstrukcijah procesov površinske zaščite z upoštevanjem različnih vidikov BAT tehnik, tj. tehnološkega, ekološkega, ekonomskega, kakovostnega in socialnega vidika.
Podjetje, v katerem smo izvajali raziskavo, je v sklopu rekonstrukcije zamenjalo postopek razmaščevanja z uporabo topil s postopkom železo-fosfatiranja. V ta namen je bila zgrajena nova razmaščevalna komora in obstoječa predelana v komoro za konvekcijsko sušenje. Izvedena je bila zamenjava energenta (kurilno olje) z zemeljskim plinom vključno z instalacijo dodatnih cevovodov.
Za rekonstruiran proces smo razvili mešano-celoštevilski linearni optimizacijski model, ki optimira porabo surovin, emisije HOS in celotne stroške ob pogoju, da zakonsko predpisana ciljna emisija HOS ni presežena. Optimiran rekonstruiran proces ima za 28 % nižje skupne stroške kot pred rekonstrukcijo in bistveno nižje emisije HOS od ciljnih. Neto sedanja vrednost naložbe je pozitivna in doba vračanja 1,4 leta. Kakovost končnih izdelkov je višja zaradi bistveno izboljšane korozijske obstojnosti.
Keywords: Površinska zaščita kovin, emisije, hlapne organske spojine, mešano-celoštevilsko linearno programiranje.
Published in DKUM: 16.07.2013; Views: 2600; Downloads: 336
Full text (4,17 MB) |
