1. Čuječnost pri materah otrok s cerebralno paralizoKlementina Zorec, 2024, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Cerebralna paraliza je kompleksno zdravstveno stanje, ki vpliva na gibanje in motorične funkcije. Matere otrok s cerebralno paralizo se srečujejo s stiskami, vključno s psihološkim stresom, družbeno stigmo in občutkom krivde za otrokovo stanje. Namen diplomskega dela je raziskati, kako lahko tehnike čuječnosti koristijo materam otrok s cerebralno paralizo.
Metode: Izvedli smo pregled znanstvene literature. Vključili smo angleške članke, objavljene zadnjih 10 let v mednarodnih podatkovnih bazah PubMed in SAGEJournals ter v zbirki podatkov Research Gate. Proces poteka in izbire člankov smo izvedli s smernicami PRISMA in pri tem uporabili opisno metodo dela ter izvedli vsebinsko analizo zbranih podatkov.
Rezultati: Identificirali smo 114 zadetkov, v analizo pa so bili vključeni štirje članki. Rezultati kažejo, da so matere otrok s cerebralno paralizo pod stresom in se soočajo s tesnobo, slabšim splošnim zdravjem in občutki krivde. Koristi čuječnosti, ki smo jih identificirali, so manj stresa, obvladovanje čustev, optimizem, boljše fizično počutje in v splošnem višja kakovost življenja.
Razprava in zaključek: Ugotovili smo, da se z intervencijami in tehnikami, ki slonijo na programu omejevanja učinkov stresa na osnovi čuječnosti, programu čuječega starševstva in meditaciji čuječnosti, uspešno izboljša čuječnost teh mater, ki posledično poročajo o boljšem zdravju, manj stresa, mirnosti in samozavesti. Skrb za otroka staršem povzroča skrbi in stres, če pa ima ta otrok še zdravstvene težave, se pritisk na zdravje staršev, predvsem mater, še dodatno poveča. Tehnike čuječnosti izboljšajo psiho-socialno in fizično zdravje mater. Keywords: čuječnost, matere, cerebralna paraliza Published in DKUM: 09.05.2024; Views: 350; Downloads: 139
Full text (1,12 MB) |
2. Vpliv poporodne depresije pri materi na razvoj otrokaPatricija Petek, 2023, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Čeprav rojstvo otroka predstavlja lep dogodek v življenju, se kljub temu veliko mater sooča s poporodno depresijo. Gre za depresivno motnjo, ki se pojavi pri materah po rojstvu otroka in ima lahko negativen vpliv na otrokov razvoj z vidika kognitivnega, socialnega, fizičnega, nevromotoričnega in jezikovnega razvoja. Namen zaključnega dela je raziskati, kako poporodna depresija pri materah vpliva na razvoj otroka.
Metode: Pregledali smo znanstveno literaturo v angleškem jeziku s področja poporodne depresije pri materi in vpliv na razvoj otroka. Pri iskanju smo uporabili tuje podatkovne baze Pubmed, CINAHL, Cochrane Library in ScienceDirect. Ključne besede za iskanje ustrezne literature so bile postpartum depression, mother in child development. Zbrane podatke smo analizirali in sintetizirali ter naredili vsebinsko analizo.
Rezultati: Od 663 zbranih člankov smo v raziskavo vključili 11 polno dostopnih tematsko ustreznih člankov. S pregledom literature smo ugotovili, da poporodna depresija pri materah negativno vpliva na vsa področja otrokovega razvoja. Slabši rezultati so najbolj izraziti pri otrocih, starih od 18 mesecev do 4,5 leta. Največje povezave so bile ugotovljene na področju jezikovnega in socialnega razvoja ter tudi fine motorike.
Razprava in zaključek: Povezava med materino depresijo in otrokovim razvojem se je najbolj pokazala na otrokovem kognitivnem, nevromotoričnem, jezikovnem in socialnem razvoju. Otroci mater s poporodno depresijo v primerjavi z otroki mater brez poporodne depresije so imeli slabše dosežke na vseh področjih razvoja. Zato je pomembno izvajanje preventivnih programov osveščanja, poučevanja populacije o poporodni depresiji in pripravi žensk na starševstvo. Keywords: poporodna depresija, matere, razvoj otroka Published in DKUM: 11.12.2023; Views: 601; Downloads: 219
Full text (721,07 KB) |
3. Dojemanje varnosti hrane med ženskami v času nosečnosti in dojenja : magistrsko deloAngelika Stropnik, 2022, master's thesis Abstract: Čas nosečnosti predstavlja obdobje, ko so ženske zaradi spremenjenega delovanja imunskega sistema izpostavljene večjemu tveganju za pojav okužb in zastrupitev s hrano. Te lahko vodijo v resne zaplete v zdravju matere in ploda. Da bi razumeli ozaveščenost, znanje, ravnanje in dojemanje tveganja nosečnic in doječih mater glede varnosti hrane smo uporabili kvalitativno metodo z intervjuji. Opravili smo tudi pregled literature, kjer smo primerjali kvantitativne in kvalitativne raziskave, ki so že raziskovale poznavanje in sledenje priporočilom varnosti hrane v času nosečnosti. V intervjujih je sodelovalo 10 nosečnic in 10 doječih mater. S kvalitativno analizo intervjujev smo pridobili tri teme: poznavanje priporočil, upoštevanje priporočil in viri informacij. Ugotovili smo, da nosečnice sicer poznajo nekatera splošna priporočila o varnosti hrane v času nosečnosti, kljub temu pa je to znanje pomanjkljivo. Razen parazita Toxoplasma gondii, nosečnice in matere po porodu slabo poznajo mikroorganizme, ki predstavljajo tveganje za okužbe in zastrupitve s hrano. Večina intervjuvank hrano odtaja na neustrezen način, prav tako jih je več kot polovica v nosečnosti uživala visoko-tvegana živila. Intervjuvanke kot najbolj zanesljiv vir informacij o varnosti hrane dojemajo zdravstveno osebje, vendar pa je informacije od ginekologa prejela le polovica. Predlagamo, da se izboljša in poenoti načine ozaveščanja o varnosti hrane v času nosečnosti in doda vsebine, ki bi ženskam pomagale pri razumevanju in dojemanju tveganj. Keywords: varnost hrane, nosečnice, matere po porodu, priporočila, dojemanje tveganja Published in DKUM: 07.12.2022; Views: 628; Downloads: 68
Full text (1,79 MB) |
4. Povezanost zgodnjih regulacijskih težav s strukturnimi spremembami inzule in izogibajočimi osebnostnimi lastnostmi v odraslosti : magistrsko deloMatic Kadiš, 2022, master's thesis Abstract: Zgodnje regulacijske težave (RT) (težave z jokom, spanjem in/ali hranjenjem) povečajo možnost za pojav čustvenih, vedenjskih in socialnih težav posameznika v odraslosti, posebej izogibajočih osebnostnih lastnosti in težav z vzpostavljanjem in ohranjanjem socialnih odnosov v odraslosti. Na to lahko vpliva občutljivost matere na otrokove potrebe kot zaščitni faktor pred morebitnimi težavami. Z vidika nevrobioloških temeljev, so RT povezane s spremembami v dveh možganskih omrežjih, ki skupaj tvorita alostatični interoceptivni sistem. Ključni del tega sistema je inzula, ki integrira aferentne informacije iz telesa in je s tem ključna za ohranjanje homeostaze in regulacijo energije v telesu. Cilj te naloge je bil preveriti, kako se zgodnje RT povezujejo s strukturnimi spremembami inzule in izogibajočimi osebnostnimi lastnostmi v odraslosti ter kako na ta odnos vpliva občutljivost matere na otrokove potrebe. Naš vzorec temelji na podatkovni bazi udeležencev Bavarske longitudinalne študije in vključuje posameznike, ki so kazali zgodnje RT (N = 47) ter kontrolno skupino brez RT (N = 121). Sodelovali so v magnetno-resonančnem slikanju možganov, izpolnili samoocenjevalni vprašalnik za oceno izogibajočih osebnostnih lastnosti ter bili pri 6 in 8 letih testirani za občutljivost matere na njihove potrebe. Pokazalo se je, (1) da RT povečajo girifikacijo inzule bilateralno in zmanjšajo kortikalno debelino leve inzule, (2) da je povezava najbolj izražena pri posameznikih z dlje trajajočimi RT ter, (3) da se spremembe girifikacije leve inzule statistično pomembno povezujejo z izogibajočimi osebnostnimi lastnostmi. Raziskava pomembno prispeva k razumevanju posledic RT na razvoj in delovanje posameznika v odraslosti ter prispeva k razvoju strategij za prevencijo teh težav. Keywords: zgodnje regulacijske težave, inzula, strukturne spremembe, izogibajoče osebnostne lastnosti, občutljivost matere Published in DKUM: 09.09.2022; Views: 751; Downloads: 63
Full text (1,28 MB) |
5. Prehrana doječih mater v severovzhodni SlovenijiMateja Ahej, 2022, master's thesis Abstract: dan. Prav tako ne pokrijejo potreb po makrohranilih, saj se povprečne vrednosti gibljejo nekoliko pod priporočili (beljakovine 98,2 %, maščobe 91,5 %, ogljikovi hidrati 85,4 %) priporočenega dnevnega vnosa). Nekoliko nižje povprečne vrednosti od priporočenih smo zabeležili pri nekaterih mikrohranilih.Razprava in sklep_ Prehrana je zelo individualna in se spreminja iz dneva v dan. Glede na ugotovljen nižji vnos makrohranil in mikrohranil od priporočenih vrednosti bi bilo potrebno matere ozavestiti o ustreznemu vnosu ter pomenu hranil v času dojenja_ Keywords: dojenje, prehrana, materino mleko, prehranska priporočila, doječe matere. Published in DKUM: 29.08.2022; Views: 700; Downloads: 140
Full text (1,03 MB) |
6. Kakovost in spoštovanje v babiški skrbi za porodnicoTadeja Čep, 2020, master's thesis Abstract: Izhodišča (namen): Magistrsko delo je usmerjeno v proučevanje pojavnosti nespoštljivega ravnanja pri skrbi za porodnico. Ocenili smo odstotek žensk v Sloveniji, ki so ob porodu doživele nespoštljivo ravnanje in opisali obliko nespoštljivega ravnanja ter podatke primerjali z rezultati obstoječih raziskav.
Raziskovalna metodologija in metode: V teoretičnem delu je bil narejen pregled znanstvene literature na temo kakovosti in spoštovanja v obporodni oskrbi, v empiričnem delu je bila narejena opazovalna presečna raziskava. Uporabili smo metodo anketiranja. Za vrednotenje zastavljene hipoteze smo uporabili hi-kvadrat test. Za preverjanje hipoteze in ugotavljanje statistično pomembnih razlik smo uporabili p-vrednost (p<0,05). Podatke, zbrane z odprtim tipom vprašanja v anketnem vprašalniku, smo analizirali z metodo analize vsebine.
Rezultati: Ovrgli smo zastavljeno hipotezo, da je bilo več kot 20 % porodnic v Sloveniji deležnih ene ali več oblik nespoštljivega ravnanja, le-teh je bilo 15,9 %, kar je primerljivo z raziskavami iz drugih držav. Kot glavne elemente kakovosti v babiški skrbi za porodnico smo prepoznali varnost, strokovnost in opolnomočenje.
Diskusija in zaključek: Ugotovili smo, da je večina porodnic v obporodni oskrbi doživela spoštljivo obravnavo. Babice in medicinske sestre so zdravstveni strokovnjaki, ki so v stalnem stiku s porodnico, zato so v idealnem položaju, da interese porodnice zagovarjajo in podpirajo ter so prva obrambna linija proti nespoštljivi in nekakovostni obravnavi. Keywords: porod, neprimerna oskrba, babištvo, spoštljiva skrb za matere, porodniško nasilje, zloraba Published in DKUM: 03.03.2020; Views: 1570; Downloads: 324
Full text (987,09 KB) |
7. Odgovornost za dogodke pred rojstvom otrokaTjaša Tarča, 2018, master's thesis Abstract: Magistrsko delo z naslovom Odgovornost za dogodke pred rojstvom otroka obravnava tematiko odgovornosti matere, zdravnika, babice in tretjih oseb za dogodke, ki se zgodijo, preden se otrok rodi.
Rojstvo otroka za mati predstavlja neizmerno veselje in ponavadi je njena glavna želja, da se otrok rodi zdrav, zato se vzdrži določenih dejanj, ki bi mu lahko škodovala. Niso pa vse matere enake. Mati lahko s svojim ravnanjem že v času nosečnosti svojemu nerojenemu otroku škoduje. Uživanje alkohola, tobačnih izdelkov in drog negativno vpliva na fetus in lahko pusti trajne posledice. Magistrsko delo predstavi negativne učinke uživanja omenjenih substanc na fetus. Odgovornost matere za njena dejanja v Sloveniji, kjer mati med nosečnostjo ne odgovarja za svoja dejanja, primerja z odgovornostjo matere v Wisconsinu, na Irskem in Poljskem. V Wisconsinu fetus namreč velja za osebo že od spočetja, zato je mati zaradi uživanja substanc lahko priprta, poslana na prisilno zdravljenje ali ji je celo odvzeto skrbništvo nad fetusom. Na Poljskem mati sicer ne odgovarja za svoja dejanja med nosečnostjo, je pa njena pravica do splava zelo omejena. Pravica do splava je prav tako zelo omejena na Irskem, mati pa odgovarja, v kolikor povzroči smrt fetusa.
Magistrsko delo obravnava tudi odgovornost zdravnika za dogodke pred rojstvom otroka. Zdravnik je lahko namreč v času nosečnosti malomaren in stori zdravniško napako. Zdravnik odgovarja moralno, disciplinsko, odškodninsko in kazensko. Enako odgovornost kot zdravnik za svoje delo prevzema tudi babica, saj lahko s svojimi dejanji prav tako škoduje fetusu.
Obravnavana je še odgovornost tretjih oseb za dejanja, storjena pred rojstvom otroka. V Sloveniji tretje osebe ne odgovarjajo za svoja dejanja, saj otrok pravno sposobnost pridobi šele z rojstvom in zatorej zoper fetus niso mogoča kazniva dejanja. Fetus je varovan samo posredno preko telesa matere. Ureditev v Wisconsinu, na Irskem in Poljskem je drugačna, saj tam tretje osebe lahko odgovarjajo za dogodke pred rojstvom otroka. Keywords: Fetus, odgovornost matere, odgovornost zdravnika, babica, odgovornost tretjih oseb, zdravniška napaka, splav, Wisconsin, Irska, Poljska. Published in DKUM: 03.07.2018; Views: 1420; Downloads: 335
Full text (1,41 MB) |
8. Ksenija Vidmar Horvat: Zamišljena mati: spol in nacionalizem v kulturi 20. stoletja. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2013 (Zbirka Razprave FF)Janja Vollmaier Lubej, 2014, review, book review, critique Keywords: ocene in poročila, Ksenija Vidmar Horvat, Zamišljena mati, podoba matere, materinstvo, spol, kulturna zgodovina, 20. stol. Published in DKUM: 15.02.2018; Views: 1597; Downloads: 228
Full text (320,48 KB) This document has many files! More... |
9. ODLOČILEN VPLIV IN MEJE PODJETJA V KONKURENČNEM PRAVU EUVesna Težak, 2016, master's thesis Abstract: Četudi se pravila konkurenčnega prava v Pogodbi o delovanju Evropske unije ('PDEU') nanašajo na podjetje, ni pojem podjetja nikjer definiran. Natančna definicija razsežnosti podjetja pa je v praksi ključna za presojo, katere določbe konkurenčnega prava EU se bodo v konkretnem primeru uporabile. Zato je Sodišče EU v svoji praksi izoblikovalo doktrino ekonomske enote, ki med drugim predvideva, da se lahko družba mati in družba hči dojemata kot eno podjetje za namene konkurenčnega prava EU. V ta namen je potrebno presoditi, ali ima družba mati na ravnanje družbe hčere možnost izvrševati odločilen vpliv in ali ta odločilen vpliv tudi dejansko izvršuje.
Pričujoče delo se osredotoča na interpretacijo podjetja oziroma ekonomske enote v kontekstu dveh različnih vprašanj: prvič, ali oz. kdaj so sporazumi oziroma usklajena ravnanja med družbo materjo in družbo hčerjo zajeti s prepovedjo v členu 101(1) PDEU, ter drugič, ali in kdaj lahko Evropska Komisija globo za kršitve konkurenčnih pravil EU s strani družbe hčere pripiše družbi materi.
Način, kako Sodišče EU in Komisija presojata možnost in dejansko izvrševanje odločilnega vpliva družbe matere nad družbo hčerjo v okviru teh dveh področij, ni enak. To posledično pomeni, da razsežnost podjetja v teh dveh kontekstih ni identična. Naloga tako skuša odgovoriti na vprašanje, ali je dvojen pristop k definiciji podjetja utemeljen z različnimi cilji posameznih določb konkurenčnega prava EU, ali pa bi moral biti pojem ekonomske enote oziroma podjetja v konkurenčnem pravu EU biti definiran enoznačno. Keywords: ekonomska enota, odločilen vpliv, odgovornost družbe matere, člen 101 PDEU Published in DKUM: 08.03.2017; Views: 2030; Downloads: 213
Full text (893,58 KB) |
10. ANONIMNO ROJSTVO OTROKAJerneja Šisernik, 2015, undergraduate thesis Abstract: Število smrti novorojenčkov ter zapustitve otrok po rojstvu se po večini držav sveta povečuje iz dneva v dan. V želji rešiti ta problem so našli zakonodajni organi v uzakonitvi legalne zapustitve otroka, pri kateri bi matere ostale anonimne. Otroka bi tako z oddajo v posvojitev rešili gotove smrti, matere pa pri tem ne bi bile kazensko odgovorne za oddajo svojega otroka institucijam, odgovornim za prevzem zapuščenih otrok, po večini so to bolnišnice. Kadar otrok ni zaželjen, predstavlja institut anonimnega rojstva otroka eno izmed legalnih možnosti, ki so ponujene materam, ko se znajdejo pred težko odločitvijo ali ohraniti otrokovo življenje ali ne. Pojem anonimnega rojstva pa ne vsebuje samo pravic matere, temveč se morajo upoštevati tudi pravice otrok, brez katerih tega instituta navsezadnje sploh ne bi niti potrebovali.
Pravno podlago za samo uzakonitev anonimnega rojstva najdemo v mednarodnih dokumentih, predvsem v Konvenciji o otrokovih pravicah. Le-ta v 7. členu načelno omogoča, da države podpisnice znotraj svoje zakonodaje same preučijo ta institut in se nato odločijo, ali ga bodo uzakonile.
Konvencija o otrokovih pravicah in Evropska konvencija o človekovih pravicah pa nadalje tudi določata otrokove pravice in njihovo pravico poznati svoj izvor. Naloga zakonodajnih organov je tako, da se tudi otrokom zagotovi, da se bodo njihove pravice, tako kot materine dosledno in sorazmerno upoštevale. Za spoštovanje določil Evropske konvencije o človekovih pravicah pa skrbi Evropsko sodišče za človekove pravice, ki je v dosedanji praksi obravnavalo kar veliko primerov, ki se tičejo samega anonimnega rojstva.
Čeprav je Republika Slovenija podpisnica Konvencije o otrokovih pravicah, trenutno še nimamo uzakonjenega anonimnega rojstva otrok. Zakonodajna ureditev posvojitve, ki pa jo ureja Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, trenutno ne omogoča, da bi posvojen otrok v Sloveniji imel zakonsko možnost zahtevati podatke o svojih bioloških starših. Zato sem se odločila preveriti, ali se jim s tem kršijo njihove človekove pravice, predvsem 8. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki daje otrokom pravico do zasebnega in družinskega življenja. Keywords: anonimno rojstvo, anonimne zibelke, človekov izvor, pravica do zasebnega in družinskega življenja, otrokove pravice, pravice matere do anonimnosti, posvojitev in otroški izvor. Published in DKUM: 21.04.2016; Views: 1855; Downloads: 133
Full text (994,19 KB) |