Search the digital library catalog

Abstract: V zadnjih letih različna socialna omrežja pomembno dopolnjujejo tradicionalne oblike marketinških kanalov turistične promocije. YouTube velja za enega izmed najvplivnejših socialnih medijev in podpira tudi vizualno vsebino, ki lahko pozitivno vpliva na ustvarjanje podobe destinacije in odnosa do blagovne znamke. S kvalitativno analizo promocijskih videov destinacijskih menedžmentskih organizacij, ki so bili deljeni na YouTubu, smo želeli ugotoviti, kakšni tipi zgodb se pojavljajo v videih in kakšna je rdeča nit njihove vizualne predstavitve. Ugotovili smo, da videoposnetki v večini prikazujejo kolaže destinacije in da je sosledje dogodkov prisotno le v manjši meri. Prav tako v želji po prikazu celotne destinacije vsi poudarjajo enake vizualne podobe in ne prispevajo k diferenciaciji blagovne znamke destinacije. V nadaljevanju smo s pomočjo kvantitativne analize ugotovili, da se kljub kolažu v visoki meri pojavljajo zgodbarski elementi, predvsem različni liki, vlogo konflikta v promocijskih videih pa prevzema humor, ki skoraj ni prisoten. Kljub pogosti prisotnosti sloganov, ki podpirajo blagovno znamko, zaradi njihove generičnosti ti ne pripomorejo k diferenciaciji destinacije. Prav tako smo ugotovili, da aktivnost destinacijskih menedžmentskih organizacij na YouTubu ne vpliva na večjo priljubljenost videa, vendar pa priljubljenost kanala posamezne destinacijske menedžmentske organizacije vpliva na priljubljenost videa v obliki števila ogledov, »všečkov« in komentarjev. V prihodnje se morajo destinacije bolj usmeriti v znamčenje, zgodbarjenje in specializiranost, da bodo uspešneje dosegle diferenciacijo destinacije.
Keywords: marketing destinacij, znamčenje, zgodbarjenje, socialni mediji, YouTube
Published in DKUM: 18.10.2018; Views: 2021; Downloads: 486
Full text (2,01 MB)

Abstract: V diplomskem seminarju se ukvarjamo s področjem turizma, in sicer problematiko manj znanih destinacij izven glavnih mest in glavnih turističnih poti. V začetku seminarja predstavljamo značilnosti destinacijskega managementa, pri katerem stroka vedno pogosteje opozarja na problematiko ruralnih in manj znanih krajev ter išče vedno nove priložnosti za razvoj turizma tudi na mestih, ki niso turistom najbolj znana. V svoji raziskavi in analizi virov predstavljamo pereč problem manj znanih krajev, ki je slaba omreženost oziroma neustrezna prometna infrastruktura. Poudarjamo tudi pomen marketinških aktivnosti in človeških virov – oboje je pogosta problematika manj znanih krajev izven glavnih mest. Kot rešitev za manj znane destinacije izven glavnih mest navajamo mreženje destinacij, ki poteka na več ravneh in po več fazah ter predstavlja povezovanje med gospodarskimi subjekti, investitorji, turisti, domačini in objekti na različnih, manjših in večjih destinacijah. Z mreženjem destinacij dosežemo sinergijski učinek, kjer celota deluje bolje kot njen posamezni element, tj. v našem primeru ena destinacija, oddaljena od glavnih turističnih poti. Prav tako v diplomskem seminarju prikazujemo oblikovanje turističnih produktov in storitev, pomen trženjskih raziskav in promocije za pridobivanje novih gostov in ohranjanje starih. Ugotavljamo, da so zaželeni inovativni pristopi, s katerimi pridobivamo nove goste in hkrati ohranjamo stare. V aplikativnem delu predstavljamo primerjave, ocene in opise projektov, ki se nam zdijo pomembni za razvoj turizma na območju Koroške in Slovenj Gradca. Po preučitvi ankete, ki smo jo pripravili, vidimo, da naše ugotovitve, projekti, ki so v pripravi in mnenja sogovornikov, ustrezajo pričakovanjem in potrjujejo hipotezo, ki smo jo postavili v začetku naloge.
Keywords: Turizem, periferija, manj znane destinacije, marketing destinacij, mreženje destinacij, oblikovanje izdelkov in storitev, analiza projektov za razvoj turizma.
Published in DKUM: 27.11.2012; Views: 1802; Downloads: 211
Full text (846,13 KB)