1. Odnos medicinskih sester do pacientov rasnih manjšin: sistematični pregled literatureAna Vidovič, 2022, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Odnos do migrantov, ljudi različnih veroizpovedi in kultur je odvisen od njihovega sprejemanja v družbi in na nivoju posameznika. Raziskave dokazujejo odstopanja v dostopu do zdravstvenih sredstev, obravnave in odnosu zdravstvenih delavcev do rasnih manjšin. Namen zaključnega dela je opisati odnos medicinskih sester do pacientov rasnih manjšin.
Metode: Opravili smo pregled znanstvenih člankov. Iskanje člankov je potekalo po mednarodnih podatkovnih bazah CINAHL, PubMed in SCOPUS. Za prikaz pregleda in izbora vključene literature smo uporabili PRISMA-pristop. Omejili smo iskalno strategijo na izbrano temo in določeno populacijo, izključili članke, ki so starejši od zadanih limitov, nepopolne in nedosegljive članke.
Rezultati: V končni pregled in analizo smo vključili 11 raziskav. Na odnos medicinskih sester do rasnih manjšin vplivajo pomanjkanje kulturnih kompetenc, znanja, osebna prepričanja in obstoječi stereotipi posameznih medicinskih sester. Na paciente, razlike v odnosu, vplivajo negativno, saj povzročajo nezaupanje, kar jih odvrača od koriščenja zdravstvenih storitev, tudi kadar je to nujno potrebno.
Razprava in sklep: Kljub dostopnim informacijam, medijem in literaturi se srečujemo z ovirami v zdravstveni oskrbi pacientov rasnih manjšin tako na strani medicinskih sester kot na strani pacientov in njihovih družin, kar lahko predstavlja problem na vseh ravneh javnega zdravstva. Za izboljšanje odnosov je pomembno zavedanje in sprejemanje pacientov ne glede na njihovo kulturno, versko ali socioekonomsko ozadje.
Keywords: zdravstvena obravnava, rasne manjšine, medicinska sestra, stereotipi, percepcija
Published in DKUM: 04.11.2022; Views: 667; Downloads: 83
 Full text (1,62 MB) |
2. Uporaba uradnih jezikov v sodnih postopkih na manjšinskih območjih v Republiki SlovenijiNežka Kajzer, Sara Krajnc, Barbara Smogavc, Sergeja Smogavc, 2015, professional article Abstract: Ta razprava obravnava problematiko uporabe italijanščine in madžarščine kot uradnih jezikov v sodnih postopkih na območjih Republike Slovenije, kjer sta jezika določena kot uradna jezika. Avtorice ugotavljajo, da obstajajo pravne podlage, ki bi morale na omenjenih območjih dopustiti uporabo uradnih jezikov vsakomur, vendar pa praksa slovenskih sodišč pri tem ni enotna. Predvsem na območju italijanske manjšine sodišča preverjajo tudi narodnost vlagatelja, čeprav za takšno preverjanje ne obstajajo nobeni izdelani kriteriji.
Keywords: Slovenija, narodne manjšine, jezikovne manjšine, jezikovne pravice, uradni jezik, sodišča, sodni postopek, manjšinski jeziki, narodnost, Koper, Capodistria, Lendava, Lendva
Published in DKUM: 02.08.2018; Views: 1307; Downloads: 97
Full text (364,14 KB)
This document has many files! More... |
3. Brezmejno madžarsko jezikoslovje : Éva Fancsaly, Erika Gúti, Miklós Kontra, Mónika Molnár Ljubić, Beatrix Oszkó, Beáta Siklósi, Orsolya Žagar Szentesi: A magyar nyelv Horvvátországban, Madžarski jezik na HrvaškemAnna Kolláth, 2017, review, book review, critique Keywords: ocene in poročila, madžarski jezik, madžarščina, manjšine, Hrvaška
Published in DKUM: 27.02.2018; Views: 1419; Downloads: 105
Full text (373,14 KB)
This document has many files! More... |
4. Miejsce standardu burgenlandzkochorwackiego wśród języków indoeuropejskichArtur Ślęzak, 2009, original scientific article Abstract: Mesto standardnega jezika gradiščanskih Hrvatov med indoevropskimi jeziki
Jezik gradiščanskih Hrvatov se je razvil iz severozahodnih hrvaških dialektov med 15. in 17. stol., zato gradiščanski Hrvati ob čakavskem in štokavskem narečju govorijo tudi kajkavsko narečje (zahodna Madžarska). Za ta narečja so značilni številni arhaizmi, obogatena pa so tudi z mnogimi neologizmi. Jezik gradiščanskih Hrvatov je standardiziran v obsežni slovnici Gradišćanskohrvatska gramatika (Željezno 2003).
Keywords: gradiščanski Hrvati, hrvaščina, slovnica, narodne manjšine
Published in DKUM: 31.01.2018; Views: 1035; Downloads: 410
Full text (229,21 KB)
This document has many files! More... |
5. Kreacja mniejszości narodowościowych i problem identyfikaciji jednostki : Grenki med Andreja SkubicaRegina Wojtoń, 2009, original scientific article Abstract: Oblikovanje narodnih manjšin in problem identifikacije posameznika: Grenki med Andreja Skubica
Prispevek, katerega tema je način predstavitve narodnih manjšin v romanu Andreja Skubica Grenki med, je poskus identifikacije pravega junaka romana. V času globalizacije se teh problemov loteva tudi leposlovje. Da bi dosegli želeni cilj, si avtorji zamišljajo svet in vanj umeščajo glavne like, ki jih lahko analiziramo z različnih vidikov. Ker imajo literarni liki obravnavanega romana težave z lastno identiteto, ne znajo enoumno opredeliti svoje družbene in narodne pripadnosti.
Keywords: slovenska književnost, migracije, globalizacija, narodne manjšine, Andrej Skubic, Grenki med
Published in DKUM: 31.01.2018; Views: 1176; Downloads: 221
Full text (248,88 KB)
This document has many files! More... |
6. |
7. PRAVNOPOLITIČNI POLOŽAJ NEMŠKE MANJŠINE NA POLJSKEM Z VIDIKA MEDNARODNEGA PRAVAInga Golob, 2016, master's thesis Abstract: Magistrska naloga se osredotoča na pravnopolitični položaj nemške manjšine na Poljskem z vidika mednarodnega prava. V uvodu predstavi problem bega in izgona Nemcev ob koncu druge svetovne vojne, ter s tem povezan problem Potsdamske konference, v luči že tedaj veljavne IV. Haaške konvencije o zakonih in običajih vojne na kopnem iz leta 1907.
Naloga se v nadaljevanju osredotoča na pravnopolitični položaj preostale nemške manjšine na Poljskem v času po koncu komunističnega režima. V tem smislu obravnava jezikovne pravice na področju šolstva, medijev, dvojezične označbe krajev, rabe jezika pred upravnimi oblastmi, pravico do politične soudeležbe in verske pravice. Temu sledi ocena skladnosti z obveznostmi, kot izhajajo iz mednarodnih dokumentov, h katerim je pristopila Poljska na področju varstva manjšinskih pravic. V ta namen obravnava implementacijo naslednjih dokumentov: Mednarodne konvencije o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije, Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah (člen 27), Deklaracije o pravicah pripadnikov narodnih ali etničnih, verskih in jezikovnih manjšin, skladnost z načeli priporočil/smernic v okviru OVSE, Okvirne konvencije za varstvo narodnih manjšin, Evropske listine o regionalnih ali manjšinskih jezikih, Protidiskriminacijske direktive 2000/43/ES. Predstavljen je problem odsotnosti pristopa k Protokolu št. 12 k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic.
Na koncu so predstavljeni zaključki in predlogi v smeri boljše implementacije obravnavanih instrumentov.
Keywords: pravnopolitični položaj, nemška manjšina, Poljska, Nemci, mednarodno pravo, beg in izgon Nemcev, Potsdamski sporazum, IV. Haaška konvencija 1907, pravice manjšine, jezikovne pravice, šolstvo, mediji, raba jezika, politična soudeležba, Mednarodna konvencija o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije, Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah, Deklaracija o pravicah pripadnikov narodnih ali etničnih, verskih in jezikovnih manjšin, Nemško-poljska pogodba o dobrem sosedstvu in prijateljskem sodelovanju, Okvirna konvencija za varstvo narodnih manjšin, Evropska listina o regionalnih ali manjšinskih jezikih, direktiva 2000/43/ES
Published in DKUM: 15.11.2016; Views: 2077; Downloads: 255
Full text (1,94 MB) |
8. NARODNE MANJŠINE, IZSELJENCI IN ZDOMCI PRI POUKU GEOGRAFIJE V SLOVENIJILucija Jagodič, 2016, undergraduate thesis Abstract: Narodnim manjšinam, izseljencem in zdomcem je skupna pripadnost določenemu narodu in njegovi kulturi ter obenem ločenost od obojega, za kar so vzrok bodisi migracije bodisi politična zgodovinska slika. Obravnava narodnih manjšin, izseljencev in zdomcev pri pouku geografije ne sme biti le doseganje kognitivnih ciljev iz učnih načrtov, kot so na primer usvojitev določenih pojmov, ampak tudi razvijanje razumevanja ter ponotranjanje vrednot, ki te pojme spremljajo.
V pričujočem diplomskem delu smo se osredotočili na zastopanost tematike narodnih manjšin, izseljencev in zdomcev v geografskih učbenikih in učnih načrtih za osnovno šolo ter v gimnazijskem programu za srednje šole. V teoretičnem delu smo predstavili ključne pojme, ki spremljajo temo narodnih manjšin, izseljencev in zdomcev. Analizirali smo učne načrte in učbenike za geografijo. Predstavili smo, kje se tema posredno in neposredno pojavi, ter podali razmišljanja, kje lahko učitelj temo vključi v pouk. Kvantitativno smo prikazali število ciljev, ki se navezujejo na izbrano tematiko. Naredili smo tudi primerjavo slovenskega in hrvaškega učnega načrta za geografijo v gimnaziji. V empiričnem delu smo z vprašalnikom ugotovili, kako tematiko razumejo, sprejemajo anketirani učenci devetih razredov.
Ugotovili smo, da je v učnih načrtih za pouk geografije v osnovni šoli in gimnaziji izbrana tema zastopana od sedmega razreda pa vse do zadnjega letnika gimnazije. Z analizo anketnih vprašalnikov smo ugotovili, da anketirani učenci iz obmejnih šol nimajo več znanja o izbrani tematiki kot anketirani učenci iz šol v notranjosti Slovenije. To dokazuje, da se kakovost znanja med različnimi območji Slovenije izrazito ne spreminja.
Keywords: narodne manjšine, izseljenci, zdomci, učbeniki in učni načrti za geografijo.
Published in DKUM: 05.10.2016; Views: 1921; Downloads: 109
Full text (2,43 MB) |
9. Mariborski Nemci v letih 1918-1941Dragan Potočnik, 1999, original scientific article Abstract: Po končani prvi svetovni vojni je imela nemška manjšina v Mariboru dokaj močan gospodarski pložaj. Lahko je vplivala na socialno odvisne sloje prebivalstva. Mariborski Nemci so v času med obema vojnama skrbno čuvali in gojili svojo identiteto. Imeli so svoja društva, dva časopisa, v mestu je bil tudi sedež seniorata nemške evangeličanske cerkve. Po letu 1933 so se usmerjali vse bolj nacistično in v letu 1941 odigrali vlogo pete kolone
Keywords: zgodovina, kulturna zgodovina, manjšine, nemška manjšina, kulturna društva, Maribor
Published in DKUM: 10.07.2015; Views: 2324; Downloads: 112
 Link to full text |
10. The rights of indigenous Slovene minorities : re-integration and development in border regionsMatjaž Klemenčič, 2012, original scientific article Abstract: Most of the indigenous ethnic minorities in contemporary Europe still have to fight for their existence because the level of lawful protection does not cover all the aspects of protection. All the states do not implement their own laws that protect the minorities in their territories. They also do not adjust their administrative and territorial reforms to meet the needs and the interests of ethnic minorities. In general, special rights of indigenous ethnic minorities are not respected as they should be in accordance with the signed treaties and the laws passed by the parliaments in the European Union. This is a continuation of the policies towards minorities that began after World War I. These policies did not change after World War II or after the EU expanded. In this paper the author deals with the situations of Slovene indigenous minorities in Austria, Italy, Hungary, and Croatia.
Keywords: manjšine, manjšinske pravice, Italija, Hrvaška, Avstrija
Published in DKUM: 10.07.2015; Views: 1033; Downloads: 81
Link to full text
This document has many files! More... |
