| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 11
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Pravično obravnavanje manjšin - filozofske predpostavke in analiza posameznega primera
Monika Košarkoska, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Že nekaj stoletij obstaja prepričanje o tem, da države niso etnično homogene, zaradi česar je potrebno poiskati pot do pravičnega obravnavanja manjšin. V 70. letih prejšnjega stoletja se je kot odgovor na to pojavil multikulturalizem, katerega predstavniki verjamejo, da v sodobnih pogojih kulturne heterogenosti načela, ki so slepa za razlike, ljudem ne omogočajo enakosti in svobode. Manjšine so zato upravičene do posebnega statusa. A vendar se v praksi pokaže, da multikulturalna politika manjš
Keywords: manjšina, multikulturalizem, pravica do posebnega statusa, Ohridski sporazum, nacija.
Published: 17.02.2009; Views: 3739; Downloads: 580
.pdf Full text (310,88 KB)

2.
Romi v izbranih romanih Ferija Lainščka
Barbara Galun, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Feri Lainšček je Rome spoznal v otroštvu, saj so živeli v okolici njegovega doma, in v njihovi družbi je tudi odraščal. Že takrat ga je privlačila njihova drugačna kultura. V diplomskem delu sem prikazala, da so Romi res pomemben del Lainščkovega življenja in so pogosto navdih za njegovo ustvarjanje. Romsko drugačnost je prekmurski pisatelj mojstrsko upodobil v romanih Namesto koga roža cveti in Nedotakljivi: mit o Ciganih, Romi pa se kot stranske osebe pojavljajo tudi v nekaterih njegovih drugih romanih. Feri Lainšček prikaže romsko življenje brez idealiziranja, seznani nas z njihovim načinom razmišljanja in z njihovimi raznolikimi potmi ter nam tako približa to, s predsodki zaznamovano, skupnost.
Keywords: Feri Lainšček, Romi, romska problematika, stereotipi, etnična manjšina.
Published: 22.04.2010; Views: 3339; Downloads: 692
.pdf Full text (539,34 KB)

3.
4.
TERITORIALNA AVTONOMIJA KOT OBLIKA VARSTVA ETNIČNIH MANJŠIN V EVROPSKI UNIJI - PRIMERJAVA JUŽNE TIROLSKE AALANDSKIH OTOKOV
Oto Skale, 2011, master's thesis

Abstract: Teritorialna avtonomija je najbolj izpopolnjena oblika manjšinske avtonomije, saj zagotavlja široke izvršne, zakonodajne in sodne pristojnosti avtonomije na določenem območju. Ker pa je ta avtonomija povezana s potencialno grožnjo po odcepitvi in predstavlja nevarnost integriteti držav, je redek pojav v mednarodni skupnosti. Posledično nima termin ustreznega mesta niti v mednarodnem pravu niti v pravu EU, saj slednje ne priznava kolektivnih manjšinskih pravic, kakor tudi ne razpolaga s standardi manjšinske zaščite v politiki EU. Manjšinsko zaščito obravnava skozi prizmo gospodarskega prava, kar je lahko problematično, saj lahko ustanavljanje skupnega trga in posebne manjšinske pravice predstavljajo konfliktne interese. Južna Tirolska in Aalandski otoki predstavljajo v EU najbolj izpopolnjene oblike teritorialnih avtonomij, zato so potencialni vzor razvoju manjšinskega varstva v Evropi. Na etnični osnovi utemeljeni avtonomiji Južne Tirolske in Aalandskih otokov imata številne podobne in različne lastnosti, ki so povezane z izvorom, razvojem, zemljepisnim položajem, etnično sestavo in političnim kontekstom. Primerjava različnih spektrov obravnavanih avtonomij (zgodovinski razvoj, avtonomne pristojnosti, finančne pristojnosti, raba jezika, odnosi z matičnim narodom itd.) nas pripelje do zaključka, da so Aalandski otoki popolnejša oblika etnične avtonomije od Južne Tirolske. Po Avtonomnem aktu iz leta 1991 imajo namreč nadzor nad praktično vsemi zakonodajnimi in izvršnimi pristojnostmi, ki zadevajo življenje na otokih in so dejansko »država v državi«. Kot tipični primer lahko navedem podatek, da je finščina v izobraževanju šele na 3. mestu, za švedščino in angleščino. Vstop Finske v EU je pokazal tudi to, kako so Aalandski otoki pridobili poseben ustavni položaj na ravni EU in se s tem zaščitili pred nezaželenimi učinki skupnega trga na njihov sistem »regionalnega državljanstva«. Južna Tirolska na drugi strani ni imela nikoli priložnosti pridobiti »posebnega evropskega statuta« za visoko raven zaščite, ki jo uživa v italijanski državi. Čezmejno sodelovanje avtonomnih skupnosti, ki jim je s pravnimi mehanizmi EU in SE dano vedno več pozornosti, sodi med prioritetne cilje nemške manjšine na Južnem Tirolskem. Evropska regija Tirolska, ki združuje avstrijsko deželo Tirolsko in italijanski provinci Južna Tirolska in Trentino, predstavlja najvišjo obliko razvoja čezmejnih struktur v okviru EU, Aalandski otoki pa so na drugi strani primarno usmerjeni v regionalne mednarodne organizacije (kot je npr. Nordijski svet).
Keywords: Južna Tirolska, Aalandski otoki, avtonomija, teritorialna avtonomija, etnična manjšina, Evropska unija, čezmejno sodelovanje
Published: 13.10.2011; Views: 1957; Downloads: 177
.pdf Full text (1,08 MB)

5.
Vpliv albanske manjšine na notranjo varnost Republike Makedonije : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Karl Mladkovič, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Z razpadom SFRJ leta 1991 so na njenem območju nastale nove, samostojne in neodvisne države. Ena najmanj pripravljenih za samostojno pot je bila Republika Makedonija. Zaradi zgodovinskih dejstev in okoliščin je bila in je še vedno, ne tako vojaško, kot politično in ekonomsko ogrožena s strani svojih sosed Bolgarije, ki ne priznava Makedoncev kot narod in Makedonščine kot samostojnega jezika, Srbije, ki prav tako ne priznavala Makedonije kot samostojnega naroda in njene avtokefalne pravoslavne cerkve, Grčije, ki ne priznava imena Makedonija in njenih simbolov ter Albanije, ki prikrito podpira idejo »Velike Albanije« in je nudila pomoč ekstremnim albanskim skupinam iz Kosova in Makedonije. V tem času samostojnosti Republike Makedonije se je pojavil notranji vir ogrožanja s strani albanske manjšine, ki zaradi svoje povečane natalitete in etničnega ekstremizma zahteva enakopravnost z večinskim makedonskim narodom. Pri tem pa ne gre zanemariti tudi moč in ekonomski vpliv organiziranega kriminala, kot tudi vpliv globalnega verskega ekstremizma Albancev na stanje notranje varnosti v Republiki Makedoniji in tudi v regiji.
Keywords: terorizem, verski ekstremizem, organizirana kriminaliteta, Makedonija, albanska manjšina, diplomske naloge
Published: 07.05.2013; Views: 1148; Downloads: 182
.pdf Full text (376,98 KB)

6.
Mariborski Nemci v letih 1918-1941
Dragan Potočnik, 1999, original scientific article

Abstract: Po končani prvi svetovni vojni je imela nemška manjšina v Mariboru dokaj močan gospodarski pložaj. Lahko je vplivala na socialno odvisne sloje prebivalstva. Mariborski Nemci so v času med obema vojnama skrbno čuvali in gojili svojo identiteto. Imeli so svoja društva, dva časopisa, v mestu je bil tudi sedež seniorata nemške evangeličanske cerkve. Po letu 1933 so se usmerjali vse bolj nacistično in v letu 1941 odigrali vlogo pete kolone
Keywords: zgodovina, kulturna zgodovina, manjšine, nemška manjšina, kulturna društva, Maribor
Published: 10.07.2015; Views: 816; Downloads: 42
URL Link to full text

7.
Govor vasi Žetinci (Sicheldorf) v avstrijskem Radgonskem kotu
Zinka Zorko, 1989, original scientific article

Abstract: Žetinski govor je zgodovinsko razvojno del enotnega severnoštajerskega in panonskega jezikovnega področja; samoglasniški sestav in naglasne razmere so take kot v prekmurski narečni podstavi; soglasniški sestav in oblikoslovje sta bliže slovenjegoriškim govorom. V besedju je poleg številnih skupnih izrazov tudi veliko razlik.
Keywords: slovenski jezik, narečja, slovenska manjšina, Avstrija
Published: 10.07.2015; Views: 547; Downloads: 46
.pdf Full text (2,69 MB)
This document has many files! More...

8.
Slovenci na Hrvaškem
Saša Cvitan, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Slovenske narodne manjšine živijo po svetu in v sosednjih državah Italiji, Avstriji, na Madžarskem in na Hrvaškem. Njihov položaj je ljudem v matični domovini manj znan in o njenih pripadnikih vedo relativno malo. V diplomski nalogi bomo predstavili slovensko skupnost v hrvaškem okolju, temeljne zgodovinske, zemljepisne, družbene, sociološke, politične, kulturne in jezikovne okoliščine, v katerih živi, deluje in se ohranja že vrsto let. Narodna zavest, ki jo s skupnimi močmi ohranjajo predstavniki vseh slovenskih društev na hrvaških tleh, predstavlja temelj slovenstva na Hrvaškem in možnost njihovega obstoja v večinski hrvaški družbi. Vedno večje število slovenskih društev na celotnem ozemlju Hrvaške kaže na dobro organiziranost Slovencev in njihovo medsebojno povezanost. Številčnost društev sicer govori o dokaj dobrem narodnostnem zavedanju Slovencev, vendar pa lahko v današnjem času zasledimo vedno večjo nezainteresiranost mlajših Slovencev za slovenstvo in slovensko tradicijo. V manjših sredinah je intenzivnost ohranjanja narodne zavesti nekoliko bolj razvita, medtem ko v večjih mestih, predvsem v Zagrebu, Slovenci svojega slovenstva ne doživljajo kot nekaj življenjsko pomembnega. Tudi zanimanje za učenje slovenskega jezika in nadaljnjega šolanja v Sloveniji je veliko večje v Istri in v okolici Varaždina kot pa na primer v Zagrebu.
Keywords: Slovenska manjšina, narodna zavest, Hrvaška, Zagreb, Slovenski dom v Zagrebu
Published: 25.08.2016; Views: 996; Downloads: 70
.pdf Full text (1,13 MB)

9.
PRAVNOPOLITIČNI POLOŽAJ NEMŠKE MANJŠINE NA POLJSKEM Z VIDIKA MEDNARODNEGA PRAVA
Inga Golob, 2016, master's thesis

Abstract: Magistrska naloga se osredotoča na pravnopolitični položaj nemške manjšine na Poljskem z vidika mednarodnega prava. V uvodu predstavi problem bega in izgona Nemcev ob koncu druge svetovne vojne, ter s tem povezan problem Potsdamske konference, v luči že tedaj veljavne IV. Haaške konvencije o zakonih in običajih vojne na kopnem iz leta 1907. Naloga se v nadaljevanju osredotoča na pravnopolitični položaj preostale nemške manjšine na Poljskem v času po koncu komunističnega režima. V tem smislu obravnava jezikovne pravice na področju šolstva, medijev, dvojezične označbe krajev, rabe jezika pred upravnimi oblastmi, pravico do politične soudeležbe in verske pravice. Temu sledi ocena skladnosti z obveznostmi, kot izhajajo iz mednarodnih dokumentov, h katerim je pristopila Poljska na področju varstva manjšinskih pravic. V ta namen obravnava implementacijo naslednjih dokumentov: Mednarodne konvencije o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije, Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah (člen 27), Deklaracije o pravicah pripadnikov narodnih ali etničnih, verskih in jezikovnih manjšin, skladnost z načeli priporočil/smernic v okviru OVSE, Okvirne konvencije za varstvo narodnih manjšin, Evropske listine o regionalnih ali manjšinskih jezikih, Protidiskriminacijske direktive 2000/43/ES. Predstavljen je problem odsotnosti pristopa k Protokolu št. 12 k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic. Na koncu so predstavljeni zaključki in predlogi v smeri boljše implementacije obravnavanih instrumentov.
Keywords: pravnopolitični položaj, nemška manjšina, Poljska, Nemci, mednarodno pravo, beg in izgon Nemcev, Potsdamski sporazum, IV. Haaška konvencija 1907, pravice manjšine, jezikovne pravice, šolstvo, mediji, raba jezika, politična soudeležba, Mednarodna konvencija o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije, Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah, Deklaracija o pravicah pripadnikov narodnih ali etničnih, verskih in jezikovnih manjšin, Nemško-poljska pogodba o dobrem sosedstvu in prijateljskem sodelovanju, Okvirna konvencija za varstvo narodnih manjšin, Evropska listina o regionalnih ali manjšinskih jezikih, direktiva 2000/43/ES
Published: 15.11.2016; Views: 803; Downloads: 92
.pdf Full text (1,94 MB)

10.
Prizadevanja slovenske manjšine v italiji za dosego zakonske zaščite 1975 – 2009
Miha Zobec, 2017, doctoral dissertation

Abstract: Italijanska ustava, sprejeta po drugi svetovni vojni, je predvidevala zaščito jezikovnih manjšin (italijanska pravna in politična praksa se je izogibala uporabi izraza narodnostna manjšina zaradi njegovih političnih implikacij) kot tudi ustanovitev avtonomne dežele Furlanije Julijske krajine, kjer bi bile pravice slovenske manjšine varovane s posebnim statutom. Medtem, ko je bilo nemški manjšini formalno varstvo manjšinskih pravic takoj po drugi svetovni vojni zagotovljeno z ustanovitvijo avtonomne dežele Južne Tirolske, francoski pa z ustanovitvijo avtonomne dežele Doline Aosta, je morala slovenska manjšina na ustanovitev avtonomne dežele Furlanije Julijske krajine čakati vse do leta 1963. Upi o zaščiti pa so se razblinili, ko je postalo jasno, da posebni statut nove dežele ne vsebuje določil o varstvu slovenske manjšine. Čeprav so se prizadevanja za dosego globalne zakonske zaščite pričela že kmalu po drugi svetovni vojni oziroma po Londonskem memorandumu, so postala po ustanovitvi dežele, ko se je izkazalo, da so bila pričakovanja zaman, bolj izrazita. Zahteve po oblikovanju posebnega zaščitnega zakona so postale še bolj očitne po Osimskih sporazumih, ki so državi podpisnici, Italijo in Jugoslavijo, obvezovali h kar največji zaščiti slovenske oziroma italijanske manjšine. Osimski sporazumi so v 8. členu določali, da se ob prenehanju veljave Posebnega statuta Londonskega memoranduma obe strani zavežeta k ohranitvi tistih ukrepov, ki so bili sprejeti že pri izvajanju omenjenega statuta in da v okviru svojega notranjega prava zagotovita enako raven varstva, kot je določal Posebni statut, ki je s tem nehal veljati.Z Osimskimi sporazumi sta bili tako obe državi zavezani k uresničevanju tega, kar je bilo že določeno v Londonskem memorandumu. Glede na to, da je Italija menila, da je 8. člen Osimskih sporazumov veljal le za zaščito pravic Slovencev v Tržaški pokrajini, je predmet vztrajnega političnega prizadevanja predstavnikov slovenske manjšine postala zakonodaja, ki bi v enaki meri varovala pravice Slovencev v Tržaški in Goriški kot v Videmski pokrajini. Boj za dosego ustreznega varovanja manjšinskih pravic pa je pri italijanskih oblasteh naletel na nerazumevanje. Namesto, da bi pripravili zakon, ki bi v enaki meri ščitil pravice slovenske manjšine na celotnem ozemlju njene poselitve, je Italija z zahtevami manjšine nenehno odlašala in ponujala zakonske predloge, ki niso bili ustrezni. Prizadevanje za dosego zakosnke zaščite se je tako zaključilo šele leta 2001, ko je bil v parlamentu sprejet t.i. globalni zaščitni zakon za varovanje pravic pripadnikov slovenske manjšine v Italiji. Po sprejetju zakona je bil oblikovan mešan, slovensko-italijanski paritetni odbor (sestavljali so ga pripadniki slovenske manjšine v Italiji in pripadniki večinske, italijanske narodnosti), ki naj bi bdel nad uresničevanjem določil sprejetega akta. Zakon je dobil uradno formalno potrditev leta 2007, ko ga je podpisal predsednik Napolitano, v polni meri pa se je začel uresničevati šele dve leti kasneje. Največ težav v zvezi z izvajanjem zaščitnega zakona je bilo v Videmski pokrajini, še posebej prizadeti so bili Slovenci na območju Rezije. Izvajanje zakona se je v Reziji zavleklo vse do leta 2012, težave pri uresničevanju zakonodaje pa se tam pojavljajo še danes.
Keywords: Slovenska manjšina, Italija, Furlanija-Julijska krajina, manjšinske pravice, zakonska zaščita, Londonski memorandum, Osimski sporazumi, paritetni odbor.
Published: 28.07.2017; Views: 731; Downloads: 116
.pdf Full text (6,43 MB)
This document has many files! More...

Search done in 0.15 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica