1. Medicinska sestra manager in vodenje klinične ustanoveTajda Ropič, 2021, master's thesis Abstract: Uvod: Dober vodja se zaveda pomena vodenja in tega, da mora veščine dobrega vodenja ves čas razvijati kot odgovor na hitro spreminjajoči se sodobni svet. Na vseh področjih velja, da so odnosi pri delu, zadovoljstvo zaposlenih, njihov položaj in počutje odvisni od vodje. Namen magistrskega dela je predstaviti management, naloge in vloge managerja, karakteristike managerja ter ugotoviti, kdo je lahko uspešni vodja velike organizacije.
Metode: V empiričnem delu je bila uporabljena kvantitativno raziskovalna metoda dela. Raziskovalni instrument je bil anketni vprašalnik. Anketiranje je potekalo anonimno. Uporabljen je bil validiran vprašalnik Multifactor leadership questionnaire – MLQ 5X. Analiza podatkov je potekala s pomočjo programa Microsoft Excel in programa IBM SPSS Statistics 20. Uporabili smo deskriptivno in inferenčno statistiko. V okviru metod sklepne statistike smo uporabili statistična testa (χ2 test in t-test ) za preverjanje zastavljenih hipotez.
Rezultati: V raziskavo smo zajeli 60 anketirancev, od tega 20 tehnikov zdravstvene nege, 20 diplomiranih medicinskih sester, 10 pomočnikov/pomočnic strokovne vodje zdravstvene nege oddelka ter 10 strokovnih vodij zdravstvene nege oddelka. Po analizi smo ugotovili, da glede na organizacijski nivo zaposlenih ne prihaja do statistično značilnih razlik pri ocenjevanju vodje, da na delovnem mestu prihaja do vedno manj razlik ter da zaposleni pri svojih vodjih zaznavajo vedno več inspiracijskega motiviranja in pogojnega nagrajevanja.
Razprava in sklep: Management in vodenje nista enakovredna pojma, saj je vodenje kot najpomembnejši element poleg načrtovanja, organiziranja in kontroliranja sestavni del managementa. Nikakor ne moremo trditi, da so vsi vodje tudi managerji ali managerji vodje.
Keywords: management, organizacija, zdravstvena nega, vodstvo, klinična ustanova, medicinska sestra manager
Published: 19.11.2021; Views: 100; Downloads: 20
 Full text (922,36 KB) |
2. Prenova modela kadrovanja in uvajanja zaposlenih v podjetju xAlin Poslončec, 2021, undergraduate thesis Abstract: Upravljanje s človeškimi viri je zelo pomembna funkcija vsake organizacije. Podjetja brez upravljanja s človeškimi viri ne bi mogla učinkovito zaposlovati in zadrževati zaposlenih, izboljšati in povečevati organizacije ter ne bi mogla vzdrževati zdrave, sprejemljive kulture in okolja na delovnem mestu. Upravljanje s človeškimi viri je za podjetja tako pomembno, da mnogi temu oddelku pravijo srce in duša podjetja. Pridobivanje in uvajanje posameznikov je del managementa človeških virov in je eden od najpomembnejših procesov na kadrovskem področju v organizaciji. Organizacije morajo imeti izdelan celovit model, da se pri svojem poslovanju ne bi srečevale s težavo, kot je na primer pomanjkanje kadra. Dobro razvit model zaposlovanja, predvsem pa uvajanje oziroma socializacija, so temelj za zadovoljstvo zaposlenih, prav tako pa je to osnova organizacije saj lahko svoje postavljene cilje doseže v krajšem času in zato tudi z nižjimi stroški.
V delu diplomskega projekta smo raziskali model kadrovanja v podjetju, ki spada v dejavnost elektroindustrije in med drugim zaposluje tudi tehnični kader, ki se na trgu uvršča med deficitarne poklice. Na temelju poglobljenega intervjuja z direktorico podjetja in asistentko vodstva smo naredili analizo modela kadrovanja v obravnavanem podjetju. Spoznali smo, da imajo v podjetju celovito izdelan model kadrovanja in uvajanja zaposlenih v delo in da so za njihovo velikost dober primer prakse. Dejstvo, da so malo podjetje, jih rešuje pred večjim pomanjkanjem potrebnega tehničnega kadra, občasno pa se vseeno srečajo s pomanjkanjem potrebno izobraženega kadra. Trenutno to rešujejo z ustreznim usposabljanjem kandidatov, ki traja do dve leti, v prihodnosti pa to morda ne bo več učinkovito in časovno sprejemljivo.
Glede na to, da ima podjetje vpeljane vse procese kadrovanja, smo sklepali, da je pomanjkanje potrebnega tehničnega kadra posledica nezainteresiranosti za te poklice. Do tega pride zaradi napačnega mišljenja in predsodkov o delu v teh poklicih. Začne se že pri vplivu staršev in drugih, ki niso pravilno seznanjeni o pogojih dela in otrokom predstavijo napačen vidik in pogled na delo. Zaradi tega se manj posameznikov odloča za izobraževanje in opravljanje dela na tehničnih področjih. Podjetju smo predlagali, da se posveti informiranju in ozaveščanju mladih, njihovih staršev in drugih o pogojih dela v njihovem podjetju, poteku dela in o podjetju na splošno. S tem bi si zagotovili novo generacijo potencialnega profila v prihodnosti, ko bi se ponovno pojavile potrebe po tehničnem kadru. Prav tako smo predlagali, da podjetje poslovanje digitalizira in si s tem omogoči avtomatiziran proces kadrovanja.
Keywords: management človeških virov, manager, kadrovanje, selekcija, uvajanje, zaposlovanje
Published: 16.11.2021; Views: 56; Downloads: 8
Full text (965,87 KB) |
3. |
4. Vpliv četrte industrijske revolucije na funkcije managementaMarsel Kolar, 2021, undergraduate thesis Abstract: Vstopamo v novo dobo četrte industrijske revolucije ali drugače imenovane industrije 4.0, v tej dobi pa bomo priča nastanku veliko novih tehnologij, ki bodo imele vpliv na naša vsakdanja življenja in tudi na delovanje samih organizacij. Prav tako bomo te nove tehnologije opisali, saj bodo podjetja v prihodnosti brez uporabljanja teh tehnologij,težko ostala konkurenčna na svojih trgih. V tem diplomskem delu se bomo osredotočili na vpliv četrte industrijske revolucije na funkcije managementa, ki pa so: načrtovanje, organiziranje, vodenje ter nadzorovanje oziroma kontroling. Te funkcije bomo najprej opisali in predstavili ter tudi omenili njihove aktivnosti, ki se izvajajo v vsaki iz posamičnih funkcij managementa. Opisali bomo tudi vse industrijske revolucije, ki smo jim bili priča do sedaj, pri tem bomo omenili še tehnologije in posledice, ki so jih prinesle industrijske revolucije s svojimi novimi tehnologijami. Najbolj pa se bomo osredotočili na industrijsko revolucijo, ki nam sledi oziroma se že dogaja, to pa je četrta industrijska revolucija. Tako bomo spoznali tehnologije, ki jih le-ta prinaša, kakšne so njene glavne prednosti in s kakšnimi izzivi se bodo morale soočiti organizacije, ki bodo industrijo 4.0 implementirale.V zadnjem poglavju bomo odgovorili na naš izpostavljen problem, kako bo četrta revolucija vplivala na funkcije managementa. Pri tem bomo opisali, kakšen bo vpliv na aktivnosti, ki se izvajajo v funkcijah managementa; kakšni bodo morali biti managerji oziroma vodje, da bodo kos tem spremembam in tudi kakšne ljudi bodo iskali, da bodo ti lahko doprinesli svoj maksimum podjetju, ki jih zaposluje oziroma jih bo zaposlovalo. Ta diplomska naloga nam bo pomagala pri pripravi na spremembe, ki jih prinaša četrta industrijska revolucija. Razložili pa bomo tudi, kako si lahko s to novo tehnologijopomagamo pri funkcijah managementa, ki jo prinaša četrta industrijska revolucija, da bomo z njo lahko izvajali funkcije managementa na najlažji možni način.
Keywords: industrija 4.0, Četrta industrijska revolucija, tehnologija četrte industrijske revolucije, vodja, manager, načrtovanje, organiziranje, vodenje, nadzor, kontroling
Published: 28.10.2021; Views: 115; Downloads: 26
Full text (1,26 MB) |
5. Management in vpliv pandemije covid-19 v nogometnem klubu NŠ MuraTjaša Nemec, 2021, undergraduate thesis Abstract: Konec leta 2019 se je v Wuhunu, mestu na Kitajskem razširil nov koronavirus imenovan SARS-CoV-2, zaradi katerega je bila po svetu razglašena pandemija. Pandemija je za seboj pustila številne negativne posledice. COVID-19 ne vpliva le na ljudi, temveč tudi na institucije. Nova bolezen je zrušila zdravstvene sisteme po vsem svetu zaradi hitrega širjenja in hudih simptomov, ki lahko privedejo do smrti. Vendar pa virus ni prizadel le institucije, ki so povezane z zdravstvom. COVID-19 je močno prizadel celotno gospodarstvo države. Prav tako ni nič druge z institucijami, ki so povezane s športom. Tako športniki kot tudi svet športa so se znašli v nepričakovanem položaju, saj je bil svet športa primoran preklicati vse programe tekmovanj, tako posameznih kot ekipnih športov, in s tem zagotoviti predvsem zdravje športnikov in občinstva.
Šport kot dejavnost iz leta v leto nenehno napreduje, in ga lahko v nekaterih segmentih enakovredno primerjamo z drugimi gospodarskimi panogami. Temeljni razlog pa se skriva v učinkovitem in sistematičnem managementu, s katerim načrtujemo in nadzorujmo celoten proces delovanja športne organizacije, v našem primeru nogometnega kluba NŠ Mura. Različni primeri iz prakse dokazujejo, da obstajajo povezave med gospodarstvom, poslovnim svetom, športom in športniki. Športni management je pomemben pri doseganju vrhunskih rezultatov, obenem pa vrhunski rezultati predstavljajo uspešnost nogometnega kluba, katerega se ključni pomen kaže v obliki finančnih sredstev.
V diplomskem projektu smo v uvodu opisali področje in opredelili problem, predstavili namene, cilje ter hipoteze diplomskega projekta. V drugem poglavju smo predstavili nekaj teoretičnih osnov managementa, njegove osnovne ravni ter temeljne funkcije managementa, opredelili smo tudi managerja ter njegove vloge, lastnosti in sposobnosti pri opravljanju njegovega dela. V tretjem poglavju smo obravnavali športni management, njegove temeljne naloge in področja športnega managementa, obenem pa predstavili ključne kadre v športnem managementu. V zadnjem, petem poglavju, smo predstavili nogometni klub NŠ Mura, in opredelili vplive ter posledice, ki jih je pustila pandemija COVID-19 v nogometnem klubu NŠ Mura.
Keywords: management, manager, neprofitne organanizacije, športni management, covid-19, nogometni klub NŠ Mura
Published: 26.10.2021; Views: 91; Downloads: 22
Full text (2,22 MB) |
6. Svobodna volja managerjev pri uveljavljanju etike podjetjaPetra Aleksić, 2021, master's thesis Abstract: Etika je filozofska disciplina, s katero razčlenjujemo, proučujemo in vrednotimo odnose med ljudmi ter tako opisujemo realnost, pravila obnašanja in ravnanja v odnosih med ljudmi. Stremi k pozitivnemu in moralno nespornemu vedenju. Etika je povezana z moralo, ki predstavlja celoto sestavljeno iz predpisov, vrednot, načel, idealov ipd. in obsega ravnanje, ki je skladno z etiko. V magistrski nalogi se bomo posvetili poslovni etiki podjetja, ki vključuje etiko notranjih in zunanjih okolij. Poslovna etika v okolju podjetja govori o družbeni odgovornosti managementa, ki tvorijo in ohranjajo odnose z drugimi udeleženci in posamezniki v okolju podjetja. Poslovno etiko znotraj podjetja, ki zadeva razmerja managerjev s vsemi sodelavci v organizaciji (tako s podrejenimi kot tudi z nadrejenimi), vključuje pogoje dela, osebni razvoj, nagrajevanje ipd. Oblikovanje poslovne etike podjetja temelji na sinergijskem delovanju tako splošnih kot specifičnih dejavnikov, pri tem je vredno poudariti, da na njo vpliva tudi sinergijska celota splošnih in specifičnih etičnih dejavnikov. Za poslovno etiko lahko rečemo, da je osnova za etiko managenta v podjetju, ki zadeva vse dejavnosti, ravni, funkcije, vse skupine in posameznike iz notranjega okolja ter skupine in posameznike iz zunanjega okolja, ki so v kakršnem koli smislu povezani z dejavnostjo in delovanjem podjetja. Etično ravnanje v podjetju se pričakuje od vseh deležnikov, tako lastnikov in managerjev, kot tudi poslovnih partnerjev. Etičnega presojanja in moralnega delovanja managerjem ne moremo vsiliti, temveč jim v podzavesti lahko vzbudimo občutek za etiko in moralo v kolikor etično ravna večina vpletenih v podjetje. Managerji so primarno zadolženi za področje poslovne etike in etike v njeni najsplošnejši obliki in posledično za širjenje moralne zavesti med zaposlenimi in ostalimi deležniki podjetja. Prizadevajo si za uspešno delovanje podjetja, ta prizadevanja pa so neposredno povezana s pojavnimi oblikami kulture podjetja in okolje v katerem podjetje deluje. Pomembno vlogo ima tudi etično odločanje managerjev, saj je pomembnost njihovega odločanja za podjetje prvotnega pomena. Managerji se morajo zavedati, da tako kot se razlikujejo vrednote med različnimi kulturami, se razlikujejo vrednote med udeleženci v podjetju. Smiselno je poudariti, da se managerji mnogokrat znajdejo v situaciji, kjer se mora odločati med raznimi vrednotami ne le drugih udeležencev podjetja, temveč tudi med lastnimi osebnimi vrednotami.
Keywords: etika, morala, manager, podjetje, poslovna etika, vrednote
Published: 06.07.2021; Views: 224; Downloads: 61
Full text (1,54 MB) |
7. Manager za srečo: izmišljen naziv ali kadrovski poklic prihodnostiLea Lah, 2020, master's thesis Abstract: Človeški viri so najpomembnejši viri organizacije in jih je treba obravnavati z najvišjo stopnjo pozornosti. Vključevanje zaposlenih, njihovo motiviranje in dvig ravni uspešnosti so vse lastnosti managementa človeških virov. Vendar se tudi to področje z leti spreminja in dopolnjuje ter je vse bolj naklonjeno skrbi za zadovoljstvo in ne nazadnje srečo zaposlenih. Vse kadrovske procese je mogoče na novo definirati, da lahko zagotovimo srečne in produktivne zaposlene in s tem povezano delovno mesto. Področje pozitivne psihologije na delovnem mestu razlaga, zakaj zaposleni, ki imajo boljše psihološko dobro počutje v organizaciji, tudi delujejo boljše, in predstavlja prehod, dojemanje in zagotavljanje zaposlenih, ki se v organizaciji dobro počutijo.
Pozitivna psihologija na delovnem mestu v delovno okolje vnaša dejavnike, ki zaposlenim omogočajo razvijanje in dobro delovanje. Povezana je z raziskavami o dobrem počutju na delovnem mestu, predvsem psihičnim dobrim počutjem in njegovo povezavo z učinkovitostjo na delovnem mestu. Psihično dobro počutje je osrednji pojem pozitivne psihologije. Sestavljeno je iz subjektivnega dobrega počutja, psihološkega dobrega počutja in samodeterminacije. S krepitvijo psihičnega dobrega počutja lahko vplivamo na dobro počutje posameznika na delovnem mestu. Subjektivno dobro počutje ali sreča, ki pomeni človekovo ovrednotenje lastnega življenja, je pojem, ki se razlikuje od psihičnega dobrega počutja.
Sreča na delovnem mestu vključuje zadovoljstvo z delovnim mestom, vendar je veliko več kot samo to. Obstaja nesporna povezava med srečo delavcev in produktivnostjo na delovnem mestu, kar pomeni, da so srečni delavci produktivni delavci, zato se je funkcija človeških virov začela posvečati prav sreči zaposlenih na delovnem mestu.
V nalogi smo opravili kvalitativno raziskavo managerja za srečo zaposlenih, kot ga imenujejo spletni navedki. Na podlagi strukturiranih intervjujev smo ugotovili, da je najbolj smotrn naziv delovnega mesta manager delovne sreče. Manager delovne sreče ni samo izmišljen naziv, temveč ga lahko opredelimo kot kadrovski poklic prihodnosti. Navsezadnje gre za koncept delovne sreče, ki je nujno potrebna v spreminjajočem se kadrovskem svetu. Primarna vloga managerja delovne sreče je ustvariti srečno in spodbudno delovno okolje. S strateškega vidika je primarna funkcija managerja delovne sreče ta, da je ključna vez med zaposlenimi in top managementom.
Aktivnosti managerja delovne sreče razdelimo na notranje in zunanje (predavanja na konferencah in zunanjih dogodkih). Notranje aktivnosti razdelimo naprej na dolgoročni strateški del (dolgoročni razvoj zaposlenih) in kratkoročne aktivnosti (mini prakse za večanje delovne sreče). Področje delovanja managerja delovne sreče je odvisno od potreb in značilnosti podjetja. Izobrazba za managerja delovne sreče ni predpisana. Primeren je vsak študij, ki je povezan z ljudmi, z organizacijo ali komuniciranjem. Dobrodošlo je, da ima manager delovne sreče znanja s kadrovskega področja, upravljanja ljudi, projektnega managementa in da so mu jasna ekonomska znanja. Manager delovne sreče ni samo manager človeških virov; manager delovne sreče je njegova nadgradnja. Razlika med njima je v tem, kako sta pozicionirana v podjetju in kakšne so njune naloge. S to raziskavo smo ponudili postavitev temeljev poklicu managerja delovne sreče v Sloveniji.
Keywords: manager za srečo, manager človeških virov, psihološko dobro počutje, pozitivna psihologija na delovnem mestu, delovna sreča
Published: 03.02.2021; Views: 354; Downloads: 108
Full text (1,15 MB) |
8. Uporaba programa energy manager pro v laboratorijskem sistemu za upravljanje z energijoRok Pušnik, 2020, master's thesis Abstract: V magistrskem delu je opisan laboratorijski eksperimentalni sistem, ki se uporablja za razvoj naprednega algoritma za upravljanje z energijo. Pojasnjeno je delovanje programa Energy Manager PRO z namenom ovrednotenja njegove ustreznosti za vključitev v laboratorijski eksperimentalni sistem, kjer bo uporabljen kot pomožno orodje pri razvoju samostojne odločitvene logike sistema za upravljanje z energijo zunaj omenjenega programa. Zaključno delo je mogoče uporabiti tudi kot pomoč pri začetku uporabe programa Energy Manager PRO, čemur so prilagojeni tudi opisi. Predstavljeno je delovanje programa po njegovi vključitvi v laboratorijski eksperimentalni sistem, kar predstavlja realen primer uporabe. Na koncu so dodani nasveti, koristni za ustrezno namestitev in delovanje programa.
Keywords: Energy Manager PRO, sistem za upravljanje z energijo, obdelava podatkov
Published: 28.01.2021; Views: 232; Downloads: 44
Full text (4,89 MB) |
9. Uporabnost BIM pristopa od projektanta do izvajalca s programskima opremama Allplan in Bexel Manager na primeru viadukta PesnicaTomaž Goričan, 2021, master's thesis Abstract: Magistrsko delo obravnava BIM pristop od projektanta do izvajalca na primeru zahtevnega inženirskega objekta Viadukta Pesnica. Uporabnost BIM pristopa na projektu s strani projektanta se obravnava s programsko opremo Allplan, pri izvajalcu gradbenih del pa s programsko opremo Bexel Manager. V okviru magistrske naloge so predstavljene teoretične osnove razumevanja BIM pristopa na osnovi preučitve obstoječe literature. Za prikaz uporabe BIM pristopa v fazi projektiranja, to je izdelave in priprave detajlnega 3D BIM modela s programsko opremo Allplan, so prikazane možnosti in omejitve pri nadgradnji modela z jeklom za prednapenjanje in z jeklom za armiranje. S programskima opremama Allplan in Bexel Manager je v 3D BIM modelu izvedena kontrola kolizij, izdelani so tudi izvlečki količin. Za implementacijo celovitega BIM pristopa za vodenje gradbenega projekta pri izvajalcu so podane možnosti in omejitve pri izdelavi 4D in 5D BIM modela z uporabo programske opreme Bexel Manager.
Keywords: BIM modeli, Allplan, Bexel Manager, viadukt
Published: 20.01.2021; Views: 357; Downloads: 0
Full text (7,51 MB) |
10. Izračun donosnosti naložbe v sistem upravljanja identitet in pravic dostopaSašo Kolac, 2020, master's thesis Abstract: V tej magistrski nalogi pregledamo osnove upravljanja uporabniških pravic in identitet, ter
se podrobneje spustimo v izračun donosnosti naložbe v takšne sisteme. Ugotovimo kje in
kako pridobiti potrebne podatke in kako jih uporabiti pri izračunih. Opravimo dejanske
izračune in primerjamo rezultate, s pomočjo katerih lahko ugotovimo, če se takšen sistem
v našem okolju splača in v kolikšnem času se nam investicija povrne. Predstavimo tudi
spletno aplikacijo, katera nam avtomatizira približek izračuna z le nekaj potrebnimi
osnovnimi podatki.
Keywords: upravljanje dostopa, upravljanje identitet, One Identity Manager, izračun
donosnosti
Published: 02.11.2020; Views: 251; Downloads: 23
Full text (1,33 MB) |
