| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 14
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Ključni dejavniki oblikovanja učinkovitega in uspešnega organizacijskega modela nujne medicinske pomoči v sloveniji
Tatjana Kitić Jaklič, 2019, doctoral dissertation

Abstract: Zdravstveni sistemi po vsem svetu so pred velikimi izzivi in težave, s katerimi se soočajo zdravstvene organizacije, niso od včeraj. Zdravstvo predstavlja enega od največjih sektorjev gospodarstva. Izdatki zanj pospešeno rastejo zaradi vplivov hitrega tehnološkega razvoja medicine, zviševanja zahtev uporabnikov zdravstvenih storitev, demografskih sprememb in številnih drugih sprememb okolja. Primarna zdravstvena dejavnost je prepoznana kot izredno pomembni del zdravstvenega sistema. Pomemben del primarnega zdravstvenega varstva pa je služba nujne medicinske pomoči (NMP). To je javna služba, ki opravlja medicinsko oskrbo nenadno obolelih ali poškodovanih oseb. V zadnjih dvajsetih letih raziskovalci iz večine razvitih držav poročajo o soočanju s trendom zviševanja števila obravnav v službah NMP predvsem na račun že omenjenih negativnih trendov, kar ima za posledico težnjo po reorganizaciji sistema NMP, čemur smo priča tudi v našem okolju. Sodobno in premišljeno zgrajen sistem NMP, še posebej tisti na predbolnišnični ravni, je pogoj za boljše izhode zdravljenja in nižje stroške zdravstvene obravnave v nadaljevanju oskrbe na vseh drugih ravneh zdravstvenega varstva. V tem raziskovalnem delu smo osredotočeni na analizo dejavnikov, ki vplivajo na organizacijski model NMP, kar je predpogoj za oblikovanje uspešne in učinkovite mreže NMP v naši državi. Doktorsko disertacijo smo razdelili na dva dela. V teoretičnem delu raziskave smo izvedli primerjalno analizo strokovne literature domačih in tujih avtorjev ter se oprli na osnovne značilnosti znanstvene deskripcije. Iskali in potrjevali smo povezave med njimi, jih medsebojno primerjali in ustrezno interpretirali. V drugem, empiričnem delu raziskave smo s pomočjo podatkov o številu opravljenih obravnav (ambulantnih pregledov, hišnih obiskov in nujnih intervencij) pridobili vpogled v učinkovitost trenutnega organizacijskega modela NMP na področju Gorenjske. Na osnovi vsebinske analize področja dela, analize demografskih in drugih kazalnikov za proučevano območje ter analize števila in profila zaposlenih smo definirali strukturno razsežnost organizacijskega modela, in sicer tako za gorenjsko regijo kakor tudi za primerljive enote NMP dveh drugih regij v Republiki Sloveniji. Procesno razsežnost organizacijskega modela smo analizirali z uporabo tehnike intervjuja nadrejenih v službi NMP in ocenili pomembnost posameznih procesov v službi NMP. S pomočjo anketnega vprašalnika smo opredelili stopnjo zadovoljstva zaposlenih v službi NMP s svojim delom, kar smo nadgradili z definiranjem organizacijske kulture v tej službi, in opredelili stopnjo zadovoljstva pacientov. Na osnovi časovne vrste podatkov v preteklem desetletnem obdobju o številu obravnav v službi NMP na področju gorenjske regije smo oblikovali napoved trendov za posamezno vrsto obravnav (to je število ambulantnih pregledov, hišnih obiskov, nujnih intervencij) za prihodnje petletno obdobje. Z analizo finančnih kazalnikov in kazalnika kadrovskih virov smo analizirali učinkovitost organizacijskega modela službe NMP. Najpomembnejši teoretični prispevek doktorske disertacije je v proučevanju in identifikaciji ključnih dejavnikov, ki vplivajo na oblikovanje organizacijskega modela NMP. S tem delom smo prispevali teoretično spoznanje na področju oblikovanja organizacijskega modela službe NMP. Teoretična vrednost doktorske disertacije je torej predvsem v prikazu empirične povezanosti med vsemi razsežnostmi organizacije ter dejavniki učinkovitosti in uspešnosti organizacijskega modela. Na osnovi novih teoretičnih spoznanj smo oblikovali temeljna načela za oblikovanje učinkovitega in uspešnega organizacijskega modela NMP. Predstavljen je sodoben organizacijski model NMP, ki bo snovalcem politike zdravstvenega varstva v Republiki Sloveniji pomagal izboljšati organiziranost NMP na področju celotne države.
Keywords: organizacija, management v zdravstvu, zdravstveni sistem, nujna medicinska pomoči, kakovost v zdravstvu, kazalniki kakovosti
Published: 01.12.2020; Views: 125; Downloads: 0

2.
SISTEM IZBOLJŠANJA KOMUNIKACIJE MED ZDRAVNIKOM IN PACIENTOVIM ZDRAVSTVENIM POOBLAŠČENCEM
Timi Soršak, 2016, master's thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: Komunikacija v zdravstvenih in socialnih organizacijah je danes ključnega pomena. Kakovost izvajanja zdravstvenih storitev temelji na primerni medosebni komunikaciji, tako med zaposlenimi znotraj timov kot tudi s pacienti ter njihovimi svojci. Namen magistrskega dela je predstaviti problematiko na področju posredovanja informacij pacientovim zdravstvenim pooblaščencem ter morebitne rešitve s pomočjo informacijsko-komunikacijske tehnologije oziroma programov za lažje posredovanje informacij in boljšo komunikacijo med zdravnikom in pooblaščencem. Raziskovalne metode: Uporabili smo metodo deskripcije, zgodovinsko metodo, metodo kompilacije in argumentacije. Pri empiričnem delu magistrskega dela smo uporabili kvantitativno metodologijo, saj smo pridobivali podatke s pomočjo anketnega vprašalnika. Grafe smo oblikovali s pomočjo programa Microsoft Excel. Za ovrednotenje rezultatov smo uporabili metodo deskriptivne statistike. Po opravljeni analizi podatkov in sintezi ugotovitev smo predlagali spremembe. Rezultati: Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da ima 54 % tistih, ki so že bili v vlogi pooblaščenca za določene informacije, dobre izkušnje in so v večini primerov zadovoljni s podanimi informacijami s strani zdravnika. Smo pa ugotovili, da v 65 % največji problem za svojce predstavljajo slabša strokovnost in natančnost zdravnika, kadar predaja informacije, ter v 13 % zdravnikove ure v dopoldanskem času in slaba dostopnost zdravnikov v času njihovih uradnih ur. Sklep: Razberemo lahko, da se problemi pri prenosu informacij s strani zdravnika tistemu, ki je pooblaščen za informacije, pojavljajo predvsem pri dostopnosti zdravnika in njegovih uradnih urah. Le-te so v večini primerov v dopoldanskem času in večini službeno odsotnih ljudi to predstavlja oviro.
Keywords: komunikacija v zdravstvu, informacijsko-komunikacijske tehnologije v zdravstvu, kakovost v zdravstvu, timsko delo, management.
Published: 21.10.2016; Views: 1131; Downloads: 197
.pdf Full text (1,04 MB)

3.
IZBOLJŠANJE MANAGEMENTSKEGA VODENJA V JAVNEM ZAVODU SPLOŠNE BOLNIŠNICE MURSKA SOBOTA
Ines Maček, 2015, master's thesis

Abstract: Za magistrsko nalogo z naslovom Izboljšanje managementskega vodenja v javnem zavodu Splošne bolnišnice Murska Sobota smo se odločili, ker menimo, da uspešnost javnega zavoda ni odvisna samo od spretnega vodstva, ampak predvsem od dobrega sodelovanja in komuniciranja na različnih organizacijskih ravneh javnega zavoda. Zaposleni v javnem zavodu morajo nenehno sodelovati in komunicirati med seboj in tudi s svojimi nadrejenimi, le-ti pa morajo tesno sodelovati z vodstvom. Javni zavod brez komuniciranja in medsebojnega sodelovanja ne more obstajati, zato je pomembno, da se vsi zaposleni, vodje ter vodstvo tega zavedajo in med seboj sodelujejo. V kolikor je sodelovanje in komuniciranje med zaposlenimi in vodstvom dobro, so dobri tudi rezultati dela in poslovanja. S komuniciranjem izmenjujemo informacije, znanje in izkušnje, zato je eden izmed najpomembnejših dejavnikov uspešnost. Dobro komuniciranje pozitivno vpliva na vodenje oziroma obratno, zato morajo zaposleni v javnem zavodu čim več komunicirati in sodelovati. Samo tako bo prišlo do verižnega prenosa informacij, znanja in, kaj je najpomembnejše za vsak javni zdravstveni zavod, prenosa izkušenj. Komuniciranje in reševanje konfliktov v javnih zavodih je bilo včasih vsaj na pogled enostavno. V današnjem času procesu komuniciranja posvečamo več pozornosti. Zaposleni imajo različna mnenja ter načine dela, kar lahko privede do različnih situacij, kjer je skoraj nemogoče vse uskladiti, zato se morajo vodje oddelkov ter vodstvo neprestano truditi, da zadovoljijo potrebe zaposlenih in s tem povezano komuniciranje znotraj delovnih timov. Večina svojega časa preživimo na delovnem mestu, zato je še toliko bolj pomembno, da je komuniciranje in vodenje pravilno in pozitivno. Če je komuniciranje tako vertikalno kot horizontalno dobro, zaposleni, vodje ter vodstvo lažje opravljajo svoje delo in lažje prihaja do napredka pri delu, kar je v zdravstvu še kako pomembno. V javnem zdravstvenem zavodu je pravilno komuniciranje na vseh ravneh zelo pomembno, ker je od tega dostikrat odvisno življenje ter zdravje prebivalstva. Javni zavod Splošne bolnišnice Murska Sobota je lansko poslovno leto zaključil boljše v primerjavi s poslovanjem ostalih regionalnih bolnišnic v Sloveniji, zato predvidevamo, da vodstvo, vodje ter zaposleni med seboj dobro sodelujejo. Ima pa javni zavod Splošne bolnišnice Murska Sobota glede na raziskavo še nekaj težav, ki jih lahko z nekaj spremembami reši in tudi izboljša zadovoljstvo strank ter poslovanje. Ugotavljamo, da je komuniciranje in sodelovanje med oddelki, zaposlenimi in vodstvom ključnega pomena za uspešno vodenje. Prav tako ugotavljamo, da uspešno vodenje prinaša pozitivno poslovanje oziroma v našem primeru zadovoljstvo strank, ki je ključnega pomena za vsak javni zavod. Če hoče Splošna bolnišnica Murska Sobota biti uspešna, se mora bolj osredotočiti na medsebojno komuniciranje, razumevanje ter predvsem sodelovanje. V raziskavi smo ugotovili več pomanjkljivosti, ki jih mora javni zavod Splošna bolnišnica Murska Sobota odpraviti, da bo poslovala še uspešnejše. Ena izmed teh, ki jo posebej izpostavljamo, je premalo komuniciranja preko osebnega stika, katero prinaša prednosti pri prenašanju znanja in izkušenj, z njim lahko dosežemo večjo raven zaupanja in medsebojnega sodelovanja. V raziskavi smo še ugotovili, da se ne posluša in ne upošteva mnenj zaposlenih. Glede na to, da so zaposleni tisti, ki najbolje vidijo potek dela, smatramo, da vodje in vodstvo morajo upoštevati mnenja zaposlenih in jih tudi k takšnemu načinu dela spodbujati. Raziskava je vsebovala tudi štiri intervjuje (vodstvo zavoda), ki smo jih podrobno analizirali in ugotovili, da vodstvo Splošne bolnišnice Murska Sobota dela v dobri smeri, se zaveda svojih preprek in nevarnosti in vidi tudi svoje priložnosti. V teoretičnem delu magistrske naloge smo predstavili management zdravstvenih organizacij.
Keywords: management zdravstvenih organizacij, kakovost dela v zdravstvu, vodenje, komuniciranje, vloga komuniciranja pri vodenju.
Published: 28.10.2015; Views: 959; Downloads: 192
.pdf Full text (2,58 MB)

4.
RAZVITOST IN UPORABA STRATEŠKEGA MANAGEMENTA V BOLNIŠNICI
Bojana Jerebic, 2015, master's thesis

Abstract: Izhodišča: Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšno je dejansko stanje v Splošni bolnišnici (SB) Murska Sobota na področju poznavanja strategije in procesa strateškega managementa oz. kakšni sta njegova razvitost in uporaba, ki je za organizacijo vitalnega pomena in vpliva na izvajanje dela v bolnišnici na različnih ravneh managementa. Metodologija: Za izdelavo magistrskega dela smo uporabili kombinacijo različnih metod. Pri teoretičnem delu smo se naslanjali na deskriptivno metodo dela, pri empiričnem delu na anketno metodo. Dobljene podatke smo obdelali s pomočjo multivariantnih statističnih metod. Vir informacij so bili zaposleni na vseh treh ravneh managementa v vseh štirih dejavnostih, ki so zavedene v Statutu zavoda SB Murska Sobota, katerih sodelovanje je bilo prostovoljno. Rezultati: Ugotovili smo, da nižji management najmanj pozna strategijo, vizijo in poslanstvo SB Murska Sobota. Nadalje smo ugotovili, da poznavanje strateškega managementa kot orodja managementa z ravnjo managementa pada. Prav tako smo ugotovili, da je poznavanje SWOT analize kot metode strateškega managementa na nižji ravni managementa najmanjša. Pri vseh teh ugotovitvah smo dokazali statistično pomembne razlike med nivoji managementa in posameznimi trditvami. V raziskavi smo ugotovili, da je pri večini dejavnikov najvišjo oceno podal prav vrhnji management, ter dokazali, da je proces strateškega managementa v SB Murska Sobota pomanjkljiv. Sklep: Strateški management je za bolnišnico vitalnega pomena, izdelava osnovnega strateškega dokumenta, torej strategije razvoja, pa za obstoj SB Murska Sobota, bistvena.
Keywords: management, strateški management, management v zdravstvu, ravni managementa
Published: 05.03.2015; Views: 1642; Downloads: 286
.pdf Full text (1,87 MB)

5.
SMERNICE ANTIBIOTIČNE ZAŠČITE PRED OPERATIVNIM POSEGOM V UKC LJUBLJANA
Alenka Zidar Zupan, 2014, master's thesis

Abstract: V Sloveniji so za obravnavo pacienta pri kirurškem posegu glede antibiotične zaščite od leta 2006 izdelane smernice, po katerih bi se morali izvajati vsi kirurški posegi na vseh kirurških oddelkih. Smernice namreč zagotavljajo strokovno priporočilo oskrbe pacienta tako iz zdravstvenega kot tudi finančnega vidika. V magistrski nalogi smo ugotavljali skladnost s smernicami na 8 kirurških enotah v UKC Ljubljana. Preverjali smo, ali je bolnik pred kirurškim posegom dobil antibiotik, ali sta bila antibiotik in doza ustrezna, ali je dobil antibiotik ob ustreznem času in ustrezno število odmerkov. Preverjali smo, ali število odmerkov vpliva na ležalno dobo. Predpostavljali smo, da so posamezni kirurški oddelki antibiotike aplicirali skladno s smernicami. Rezultati raziskave kažejo, da je bila skladnost s smernicami samo 28 % ob predpostavki, da se smernic držimo 100 %. Antibiotično zaščito so aplicirali v 86,8 % in to kar v 95 % ustrezen antibiotik. Največ neskladnosti je bilo pri pregledu števila odmerkov antibiotične zaščite (45,8 %), saj so v večini primerov le-te aplicirali prekomerno, kar sicer ni vplivalo na število hospitaliziranih dni pacienta. Skladnost je treba popraviti predvsem pri upoštevanju ustreznega števila apliciranih odmerkov antibiotika. Predpisovanje in aplikacija antibiotične zaščite skladno s smernicami sta odvisna od izobraževanja zdravstvenega osebja, nadzora, povratnih informacij in ne nazadnje od dobre organizacijske in posledično varnostne kulture. Zelo pomembna je dobra medsebojna komunikacija.
Keywords: kakovost, management kakovosti, kakovost v zdravstvu, smernice, kirurške okužbe, antibiotična zaščita
Published: 03.07.2014; Views: 1362; Downloads: 289
.pdf Full text (2,09 MB)

6.
7.
PRIPRAVA NA UVEDBO STANDARDA ISO 9001 NA KLINIČNI ODDELEK ZA BOLEZNI ŽIVČEVJA, UNIVERZITETNEGA KLINIČNEGA CENTRA LJUBLJANA
Zdenko Garašević, 2011, undergraduate thesis

Abstract: POVZETEK V letu 2011 se je vodstvo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana (UKCL) odločilo za vpeljavo sistema managementa kakovosti po standardu ISO 9001:2008. Tako mora klinični oddelek za bolezni živčevja (KOBŽ), ki je del UKCL-ja, tudi izpolniti zahteve standarda ISO 9001:2008. V diplomskem delu je podrobneje predstavljen standard managementa kakovosti ISO 9001:2008, njegove zahteve in dokumentacija. Identificirani so procesi, ki se odvijajo na KOBŽ, katere je potrebno popisati pred uvedbo omenjenega sistema managementa kakovosti. Opisane so smernice za implementacijo standarda ISO 9001:2008, ki so razdeljene na šest korakov: identifikacija procesov, popis procesov, pregled popisov ter vpeljava morebitnih izboljšav trenutnih procesov, določitev protokolov za posamezne aktivnosti, izdelava »priročnika kakovosti«, vpeljava notranjih presoj. Ključnega pomena so se izkazale klinične poti in klinične smernice, ki bi lahko nudile podlago za popis in lastništvo procesov ter hkrati način izvajanja procesov. Predstavljena je analiza trenutnega stanja in primerjava z zahtevami standarda ISO 9001:2008. Kjer so ugotovljena neskladja z zahtevami so pripravljeni ukrepi za odpravo neskladij s pomočjo smernic za uvajanje standarda ISO 9001 v zdravstvo, IWA1.
Keywords: Ključne besede: • management kakovost; • sistem managementa kakovosti v zdravstvu; • ISO 9001:2008; • IWA 1; • klinične poti; • klinične smernice.
Published: 08.11.2011; Views: 2786; Downloads: 718
.pdf Full text (1,41 MB)

8.
ORGANIZACIJA IN KAKOVOST V JAVNEM ZAVODU PSIHIATRIČNA BOLNIŠNICA VOJNIK
Simon Čretnik, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Vsaka organizacija ima svoje poslanstvo, ki ga mora prepoznati in opredeliti ter si postaviti take cilje, da ga bo uresničila. Managerji organizacije so ključni ljudje, ki morajo postavljati cilje in s planiranjem, organiziranjem, vodenjem in nadzorovanjem zagotavljati, da bodo ti cilji tudi doseženi. Pri tem ni pomembno, ali gre za privatni ali javni sektor. Principi in modeli poslovodenja ostajajo enaki, čeprav se cilji po svoji vsebini med njimi razlikujejo. Kakovost v zdravstvu je proces, ki je vpleten v vsakdanje delo v zdravstvu in zagotavlja primerno zdravstveno oskrbo ter teži k nenehnemu izboljševanju, saj bolniki pričakujejo stalno dostopnost zdravstvenih storitev in različne možnosti zdravljenja. Psihiatrične bolnišnice so organizirane po regijah, zmogljivosti bolnišnic pa so usklajene s potrebami regije. Sodelovanje vodstva javnih zdravstvenih zavodov, zdravnikov, medicinskih sester in drugih zaposlenih je namreč tisto, ki odpira ključna vprašanja uspešnega vodenja procesov v zdravstvu, vodi do odgovorov za večje zadovoljstvo pacientov, zaposlenih in širšega okolja bolnišnic, kar je ključni vzvod za kakovost in inovativnost v poslovanju bolnišnic. Problemi, ki se pojavljajo v psihiatriji tako na strokovnem, pravnem, finančnem, organizacijskem področju, so zaradi narave duševnih motenj specifični in se razlikujejo od drugih medicinskih strok.
Keywords: management, javni zavod, bolnišnica, kakovost v zdravstvu, Psihiatrična bolnišnica Vojnik
Published: 22.08.2011; Views: 2656; Downloads: 240
.pdf Full text (812,13 KB)

9.
UVAJANJE KAMPANJE SVETOVNE ZDRAVSTVENE ORGANIZACIJE ''VARNA KIRURGIJA REŠUJE ŽIVLJENJA'' V UKC LJUBLJANA
Nina Rahne, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi smo spremljali projekt uvajanja kampanje Svetovne zdravstvene organizacije »Varna kirurgija rešuje rešuje življenja« v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana. Projektna skupina je posnela stanje uporabe obstoječih varnostnih seznamov za paciente v centralnem operacijskem bloku UKC Ljubljana. Naredila se je primerjava s kirurškim varnostnim kontrolnim seznamom Svetovne zdravstvene organizacije. Predlagan kirurški varnostni kontrolni seznam smo prilagodili razmeram v UKC Ljubljana, napisali navodila za njegovo uporabo in ga poskusno uvedli. Po poskusnem obdobju smo ga ponovno prilagodili potrebam in ga uvedli v operacijske dvorane Kirurške klinike, kasneje pa tudi v ostale operacijske dvorane v UKC Ljubljana. Uporaba kirurškega varnostnega kontrolnega seznama izboljša komunikacijo tima, doslednost oskrbe ter tako zmanjša zaplete in smrti povezane z operacijo. Tudi v UKC Ljubljana so se pokazali pozitivni učinki njegove uporabe. Na koncu smo podali predloge za izboljšave, kot sta na primer razširitev in posodobitev informacijske podpore, da bi bil kirurški varnostni kontrolni seznam na zaslonu na dotik, ali pa bi imeli v operacijski sobi elektronske table z izdelanim obrazcem.
Keywords: Kakovost v zdravstvu, Varna kirurgija, Kirurški varnostni kontrolni seznam, Kirurški zapleti, Management kakovosti
Published: 18.01.2011; Views: 2485; Downloads: 354
.pdf Full text (19,02 MB)

10.
POSEBNOSTI FINANCIRANJA IN UPRAVLJANJA S FINANCAMI NA PRIMERU ZDRAVSTVENEGA DOMA MURSKA SOBOTA
Bojana Zadravec-Vrbančič, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Podobno kot v drugih evropskih državah se tudi Sloenija srečuje z omejenimi finančnimi sredstvi in vse hitrejšo rastjo povečevanja javnih in zasebnih izdatkov namenjenih za zdravstvo, kar je posledica večanja deleža starejšega prebivalstva ter s tem posledično njihovih pričakovanj.Dober sistem financiranja zdravstvenih storitev mora biti pravičen do državljanov in izvajalcev zdravstvenih storitev. Hkrati mora biti uspešen in učinkovit, vzpodbujati mora kakovostno obravnavo bolnika ter optimalno in racionalno uporabo vseh razpoložljivih sredstev. Idealnega sistema financiranja zdravstvenih storitev ni. Odločitev o tem je odvisna od ciljev, ki jih zasledujejo. Z različnimi obračunskimi sistemi lahko sledimo različnim ciljem. Če želi plačnik-država povečati dostopnost storitev, bo predlagal-a uveljavitev storitvenega sistema. Ko pa je v ospredju kot cilj obvladovanje stroškov ter manj interesi bolnikov, bo uveljavil-a proračunsko financiranje v pavšalu. Tako se lahko nekateri vplivi na vedno višje stroške v zdravstvu rešijo le na državni ravni. Management v zdravstvenih organizacijah pa je poleg strokovnih medicinskih znanj, ključni dejavnik za uspešno vodeno zdravstveno varnost, ki v povezavi z managementom zdravstvenega zavarovanja, pomeni integracijo izvajanja in financiranja zdravstvenih programov in storitev za obvladovanje stroškov in izboljševanje kakovosti.
Keywords: javni zavod, financiranje, zdravstveno varstvo, zdravstveno zavarovanje, management v zdravstvu, javni zdravstveni zavod
Published: 13.07.2010; Views: 2145; Downloads: 483
.pdf Full text (476,81 KB)

Search done in 0.31 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica