Search the digital library catalog

Abstract: Spremljanje procesa je eden ključnih dejavnikov pri načrtovanju, obvladovanju in izboljševanju procesa in izdelka. Le s hitrim in učinkovitim ukrepanjem ter s prepoznavanjem vzrokov lahko preprečimo, da bi neustrezen proizvod prišel do odjemalca. Zato je razumevanje in izpolnjevanje pričakovanj predvsem pa zahtev kupcev najpomembnejše in najbolj učinkovito sredstvo poslovne uspešnosti. Želimo prikazati ključne dejavnike in pomen razvoja kakovosti v podjetju, kjer so največji izzivi pri zagotavljanju kakovosti tisti, ki jih ne vidimo v proizvodnih linijah in se pomikajo z veliko hitrostjo. Namen diplomskega dela je preveriti postopke tesnenja na različnih analizah kakovosti skozi postopek brizganja zapiralne embalaže v podjetju Sibo G. Na podlagi preverjenih postopkov ugotoviti, ali v podjetju prihaja do slabe kakovosti izdelkov in kako ključni so ustrezno nastavljeni brizgalni procesi stroja, da je proizvod v skladu z zahtevami, ki izhaja iz specifikacije risbe proizvoda.
Keywords: management kakovosti, zagotavljanje kakovostnih zahtev, zadovoljstvo kupca, izvajanje tesnenja embalaže, končna kontrola izdelka
Published in DKUM: 06.05.2021; Views: 672; Downloads: 71
Full text (1,70 MB)

Abstract: Zdravstveni sistemi po vsem svetu so pred velikimi izzivi in težave, s katerimi se soočajo zdravstvene organizacije, niso od včeraj. Zdravstvo predstavlja enega od največjih sektorjev gospodarstva. Izdatki zanj pospešeno rastejo zaradi vplivov hitrega tehnološkega razvoja medicine, zviševanja zahtev uporabnikov zdravstvenih storitev, demografskih sprememb in številnih drugih sprememb okolja. Primarna zdravstvena dejavnost je prepoznana kot izredno pomembni del zdravstvenega sistema. Pomemben del primarnega zdravstvenega varstva pa je služba nujne medicinske pomoči (NMP). To je javna služba, ki opravlja medicinsko oskrbo nenadno obolelih ali poškodovanih oseb. V zadnjih dvajsetih letih raziskovalci iz večine razvitih držav poročajo o soočanju s trendom zviševanja števila obravnav v službah NMP predvsem na račun že omenjenih negativnih trendov, kar ima za posledico težnjo po reorganizaciji sistema NMP, čemur smo priča tudi v našem okolju. Sodobno in premišljeno zgrajen sistem NMP, še posebej tisti na predbolnišnični ravni, je pogoj za boljše izhode zdravljenja in nižje stroške zdravstvene obravnave v nadaljevanju oskrbe na vseh drugih ravneh zdravstvenega varstva. V tem raziskovalnem delu smo osredotočeni na analizo dejavnikov, ki vplivajo na organizacijski model NMP, kar je predpogoj za oblikovanje uspešne in učinkovite mreže NMP v naši državi. Doktorsko disertacijo smo razdelili na dva dela. V teoretičnem delu raziskave smo izvedli primerjalno analizo strokovne literature domačih in tujih avtorjev ter se oprli na osnovne značilnosti znanstvene deskripcije. Iskali in potrjevali smo povezave med njimi, jih medsebojno primerjali in ustrezno interpretirali. V drugem, empiričnem delu raziskave smo s pomočjo podatkov o številu opravljenih obravnav (ambulantnih pregledov, hišnih obiskov in nujnih intervencij) pridobili vpogled v učinkovitost trenutnega organizacijskega modela NMP na področju Gorenjske. Na osnovi vsebinske analize področja dela, analize demografskih in drugih kazalnikov za proučevano območje ter analize števila in profila zaposlenih smo definirali strukturno razsežnost organizacijskega modela, in sicer tako za gorenjsko regijo kakor tudi za primerljive enote NMP dveh drugih regij v Republiki Sloveniji. Procesno razsežnost organizacijskega modela smo analizirali z uporabo tehnike intervjuja nadrejenih v službi NMP in ocenili pomembnost posameznih procesov v službi NMP. S pomočjo anketnega vprašalnika smo opredelili stopnjo zadovoljstva zaposlenih v službi NMP s svojim delom, kar smo nadgradili z definiranjem organizacijske kulture v tej službi, in opredelili stopnjo zadovoljstva pacientov. Na osnovi časovne vrste podatkov v preteklem desetletnem obdobju o številu obravnav v službi NMP na področju gorenjske regije smo oblikovali napoved trendov za posamezno vrsto obravnav (to je število ambulantnih pregledov, hišnih obiskov, nujnih intervencij) za prihodnje petletno obdobje. Z analizo finančnih kazalnikov in kazalnika kadrovskih virov smo analizirali učinkovitost organizacijskega modela službe NMP. Najpomembnejši teoretični prispevek doktorske disertacije je v proučevanju in identifikaciji ključnih dejavnikov, ki vplivajo na oblikovanje organizacijskega modela NMP. S tem delom smo prispevali teoretično spoznanje na področju oblikovanja organizacijskega modela službe NMP. Teoretična vrednost doktorske disertacije je torej predvsem v prikazu empirične povezanosti med vsemi razsežnostmi organizacije ter dejavniki učinkovitosti in uspešnosti organizacijskega modela. Na osnovi novih teoretičnih spoznanj smo oblikovali temeljna načela za oblikovanje učinkovitega in uspešnega organizacijskega modela NMP. Predstavljen je sodoben organizacijski model NMP, ki bo snovalcem politike zdravstvenega varstva v Republiki Sloveniji pomagal izboljšati organiziranost NMP na področju celotne države.
Keywords: organizacija, management v zdravstvu, zdravstveni sistem, nujna medicinska pomoči, kakovost v zdravstvu, kazalniki kakovosti
Published in DKUM: 01.12.2020; Views: 637; Downloads: 0

Abstract: Koncepti, kot so kakovost storitev, zadovoljstvo strank in zvestoba strank so zaradi njihove vloge pri zagotavljanju uspešnosti poslovanja podjetij v središču zanimanja tako raziskovalcev kot managementa. Na teoretični ravni povezave med omenjenimi koncepti obravnava storitvena veriga dobička, ki temelji na teoriji načrtovanega vedenja. Storitvena veriga dobička predvideva, da povišana kakovost storitve vodi do višje ravni zadovoljstva strank, le-ta pa se preko višje zvestobe strank pozitivno odraža v uspešnosti poslovanja podjetij. Povezave med posameznimi elementi storitvene verige dobička so tradicionalno obravnavane kot linearne, posamezne raziskave pa kažejo na možnost, da omenjene funkcijske povezave niso nujno linearne in da bi bila za njihov opis morda ustreznejša uporaba nelinearnih funkcij. Pregled literature je pokazal, da natančna oblika funkcijskih povezav med posameznimi elementi storitvene verige dobička ostaja raziskovalna vrzel. Dosedanje raziskave oblike posameznih funkcijskih povezav so namreč pokazale nasprotujoče si rezultate, nobena raziskava pa še ni proučila oblike povezav za celotno storitveno verigo dobička od zaznane kakovosti storitev do poslovne uspešnosti podjetij, pač pa so se osredotočale zgolj na posamezne povezave. Za popolnoma neraziskano se je izkazalo tudi vprašanje časovne stabilnosti ugotovljenih oblik povezav med elementi storitvene verige dobička, kakor tudi vprašanje oblike navzkrižnih funkcijskih povezav med zadovoljstvom strank in zvestobo strank pri povezanih storitvah. Kot raziskovalno vrzel smo identificirali še vpliv lastnosti kupca in proizvoda ter izbranega merila za zvestobo na obliko funkcijskih povezav kakor tudi vpliv dejanj kontaktnega osebja na zaznano kakovost storitev, zadovoljstvo strank in zvestobo strank. Neraziskano je tudi področje vpliva zadovoljstva s servisno storitvijo na cenovno občutljivost strank ter vprašanje, v kolikšni meri je faktorska struktura zaznane kakovosti storitev odvisna od demografskih in drugih dejavnikov. Na osnovi teh raziskovalnih vrzeli smo oblikovali raziskovalna vprašanja, le-ta pa so predstavljala osnovo za oblikovanje teoretičnega modela, ki je novost na področju kakovosti storitev, saj povezuje dve storitveni verigi dobička in tako raziskuje ne le obliko povezav za celotno storitveno verigo dobička, pač pa preverja tudi navzkrižne povezave med zadovoljstvom strank in zvestobo strank med povezanimi storitvami. V naši nalogi smo raziskali povezave med kakovostjo storitev, zadovoljstvom strank, zvestobo strank in poslovno uspešnostjo podjetij na primeru avtomobilske dejavnosti. Osnovo raziskave predstavljajo rezultati rednega merjenja zadovoljstva strank s prodajnimi in servisnimi storitvami enega od evropskih proizvajalcev osebnih vozil. V analizi je zajeto 11.470 intervjujev za področje prodaje novih vozil in 34.421 intervjujev za področje servisnih storitev, opravljenih v obdobju od leta 2005 do leta 2011. Obliko funkcijskih povezav smo preverjali s pomočjo linearnega in večjega števila nelinearnih regresijskih modelov. Strukturo dimenzij zaznane kakovosti storitev in morebitne vplive nanjo smo preverjali z metodo glavnih komponent, vpliv ravnanj prodajnega in servisnega osebja ter vpliv zadovoljstva na cenovno občutljivost servisnih strank pa smo preverili s T-testom razlike srednjih vrednosti oziroma z analizo variance. Rezultati kažejo, da je prevladujoča konkavna oblika funkcijske povezave, ki jo predvidevata teorija dostopnost – diagnostičnost in teorija zadovoljevanja potreb za cilje nižjega ranga. V tem pogledu so rezultati v nasprotju s predvidevanji koncepta navdušenja strank, ki predpostavlja naraščajoč vpliv zadovoljstva strank na zvestobo strank. Ugotovili smo, da demografski in drugi dejavniki ne vplivajo na obliko povezav, deloma pa vplivajo na moč povezav. V časovnem smislu so se oblike funkcijskih povezav izkazale za izredno stabilne.
Keywords: management kakovosti, kakovost storitev, zadovoljstvo strank, zvestoba strank, poslovna uspešnost, avtomobilska panoga, nelinearnost, funkcijska oblika
Published in DKUM: 24.07.2018; Views: 1603; Downloads: 197
Full text (5,31 MB)

Abstract: Organizacije so soočene s pričakovanji in zahtevami zainteresiranih deležnikov, upoštevajoč zahteve glede kakovosti, varnosti in zdravja pri delu, trajnostnega razvoja, varstva okolja in nenazadnje odgovornega ravnanja do družbe, v kateri deluje organizacija. Pri tem mnogo organizacij išče inovativne poti za izpolnitev zahtev širših in ožjih deležnikov, družbe, regulatorjev, lastnikov, zaposlenih ali preprosto pričakovanja svojih odjemalcev za povečanje zadovoljstva. Aktualni pogledi na management kakovosti in razvoj sodobnih konceptov vzdrževanja odpirajo raznolike možnosti vključevanja različnih metod vzdrževanja, ki peljejo organizacijo k učinkovitemu in uspešnemu obvladovanju procesov vzdrževanja. Slednje spoznanje je prispevalo k temu, da je proces vzdrževanja postal integralni element strateškega razmišljanja številnih deležnikov oziroma zainteresiranih strani v organizaciji, od zaposlenih, lastnikov, lokalne skupnosti do države. Organizacije investirajo v inovativne procese številna sredstva in vire, saj za doseganje ciljev uvajajo nove pristope, da bi izboljšale svojo učinkovitost in uspešnost. Učinkovito in uspešno obvladovanje tako poslovnih, proizvodnih ali storitvenih procesov kot tudi procesa vzdrževanja je ključno za nadaljnji uspešen razvoj organizacij v mnogih panogah. Med inovativne napore organizacij lahko uvrstimo tudi uvajanje in izvajanje vzdrževanja električnih inštalacij oziroma postrojev z metodo dela pod napetostjo (Live Working). Delo pod napetostjo (DPN) je vsako delo, pri katerem se delavec z deli telesa ali z orodjem, opremo ali napravami zavestno dotakne delov pod napetostjo ali poseže v območje dela pod napetostjo. DPN je metoda vzdrževanja električnih inštalacij oziroma postrojev, ki se je prvič uveljavila v začetku 20. stoletja, saj je njena uporaba prvič omenjena v ZDA že leta 1913. Navkljub stoletni tradiciji je v zadnjem času DPN z reorganizacijo oziroma prestrukturiranjem sektorja prenosa in distribucije električne energije dobil novo razvojno spodbudo, saj z odprtjem trga električne energije padajo stari monopoli v prenosu in distribuciji električne energije. Številni deležniki z bolj jasnimi ekonomskimi zahtevami večajo pritisk na upravljavce prenosnih in distribucijskih omrežij za doseganje višjih standardov kakovosti električne energije (KEE) oziroma kakovosti oskrbe z električno energijo. Čeprav govorimo o stoletni tradiciji, DPN predstavlja v slovenskem okolju novo metodo vzdrževanja električnih inštalacij oziroma postrojev v proizvodnji, distribuciji in prenosu električne energije ter v industriji in ustanovah (npr. v bolnišnicah), kar zahteva poglobljeno preučitev številnih interakcij na področju izvajanja DPN kot orodja preventivnega vzdrževanja. Glavni namen pričujoče doktorske disertacije je torej s poglobljenim raziskovanjem in razumevanjem dela pod napetostjo prispevati h kakovosti, varnosti in zdravju pri delu ter k učinkovitosti in uspešnosti procesov vzdrževanja električnih inštalacij oziroma postrojev. Dejstvo je, da obstaja bogata zbirka študij, priročnikov in strokovnih člankov, ki obravnavajo DPN predvsem z vidikov razvoja tehnologije in metod DPN na vseh nivojih napetosti, razvoja orodij in opreme ter usposabljanja monterjev. Nismo pa zasledili znanstvene literature, ki bi obravnavala povezave med managementom kakovosti, varnosti in zdravja pri delu ter učinkovitostjo in uspešnostjo procesov vzdrževanja električnih inštalacij oziroma postrojev z metodo DPN.
Keywords: management kakovosti, varnost in zdravje pri delu, učinkovitost in uspešnost organizacije, vzdrževanje, delo pod napetostjo
Published in DKUM: 18.06.2018; Views: 1491; Downloads: 185
Full text (5,71 MB)

Abstract: Varnost naprav je pomembna tako za proizvajalca, kot tudi za uporabnika naprave. Obvladovanje interakcij med uporabnikom in proizvajalcem je ključno za pridobivanje kakovostnega znanja. Nenehen pritok znanja v proizvodno organizacijo za izdelavo in nadgradnjo uporabnih, učinkovitih in varnih naprav pripomore k višji uspešnosti naprav na trgu. S tem proizvajalec pridobiva tržni delež, uporabnik pa varnejše in učinkovitejše naprave, s katerimi lahko boljše opravi svoje delo. Namen raziskave je raziskati vpliv različnih interakcij med uporabnikom in proizvajalcem na varnost naprav. Najprej je predstavljeno teoretično ozadje, nato sledijo teoretične osnove in raziskovalne vrzeli, kjer smo največji poudarek pri pregledu literature namenili interakcijam med uporabnikom in proizvajalcem. Raziskovalni okvir smo razvili na osnovi pregledane literature in ugotovljenih vrzeli ter postavili teoretični raziskovalni model. V njem smo predstavili tri konstrukte Interakcija med uporabnikom in proizvajalcem, Varnost naprav in Informiranje uporabnika. Vsakega od konstruktov smo razdelili na več dimenzij, saj smo predvidevali, da je vpliv posameznih dimenzij različen. V nadaljevanju smo postavili raziskovalna vprašanja in hipoteze. Predstavili smo raziskovalne metode in postopek zbiranja podatkov za empirično raziskavo. Za izvedbo raziskave smo uporabili anketni vprašalnik, kjer so sodelovali uporabniki naprav za medicinske in kozmetične namene. V obdelavo podatkov je bilo vključenih 186 ustrezno izpolnjenih anketnih vprašalnikov (169 iz Slovenije in 17 iz tujine). Z linearno regresijo smo ugotovili statistično značilno in pozitivno povezanost med dimenzijami konstrukta Interakcija med uporabnikom in proizvajalcem in dimenzijami konstrukta Varnost naprav. Poleg tega smo z izračunom moderacije dobili dva moderatorja - dimenziji konstrukta »Informiranje uporabnika«, ki vplivata na povezavo med neodvisno in odvisno spremenljivko. Ugotovili smo, da je »Dodatno usposabljanje« pomembno za višjo varnost naprav, prav tako »Branje navodil za vzdrževanje naprav in varnostnih opozoril«. Slednji poleg tega, da v povezavi nastopa kot moderator, nastopi še kot mediator za štiri povezave med neodvisno in odvisno spremenljivko. Poleg metode linearne regresije smo za potrditev modela uporabili še metodo PLS-PM (Partial Least Squares Path Modeling). Z njo smo preverili ustreznost vključenosti posameznih faktorjev oziroma dimenzij v latentno spremenljivko (konstrukt). Z metodo PLS-PM smo potrdili, da so v konstrukt »Interakcija med uporabnikom in proizvajalcem« vključene dimenzije: sodelovanje med uporabnikom in razvojnim oddelkom, sodelovanje na področju uporabnosti naprav, sodelovanje med uporabnikom in servisnim oddelkom in sodelovanje na področju zadovoljstva uporabnikov. V konstrukt »Varnost naprav« pa so vključene dimenzije: izmenjava informacij glede delovanja naprav, izmenjava mnenj in rezultatov terapij, obveščanje o tveganjih in obveščanje o stranskih učinkih. Slednja dimenzija je bila dodana v končen model na podlagi izračuna po metodi PLS-PM. V model, narejen z metodo linearne regresije, omenjena dimenzija na podlagi izračunov ni bila vključena. Če primerjamo model zgrajen s pomočjo metode linearne regresije in metode PLS-PM, vidimo, da smo s slednjo pridobili dodaten vpogled v predhodne rezultate, saj smo v izračune zajeli vse faktorje, ki opredeljujejo posamezne dimenzije. Končen model, ki je bil zgrajen z metodo linearne regresije in model, ki je bil narejen z metodo PLS-PM se v določenih dimenzijah razlikujeta: v dimenziji »Sodelovanje na področju dodatnih izobraževanj« pri neodvisni spremenljivki in pri odvisni spremenljivki v dveh dimenzijah »Upoštevanje navodil za vzdrževanje naprav in varnostnih opozoril« in »Prepoznavanje okvar na napravi« ter dodali eno – »Obveščanje o stranskih učinkih«. V nadaljevanju smo s t-testi iskali razlike med uporabniki z izobrazbo kozmetične smeri in izobrazbo zdravstvene smeri, a večjih in v
Keywords: Interakcije med uporabnikom in proizvajalcem, varnost naprav, medicinske naprave, kozmetične naprave, management kakovosti
Published in DKUM: 10.11.2017; Views: 1417; Downloads: 126
Full text (5,17 MB)