Search the digital library catalog

Abstract: Organizacije vse pogosteje uporabljajo napredne tehnološke rešitve za izboljšanje poslovanja. Umetna inteligenca nedvomno prinaša številne prednosti in poenostavitve za poslovanje organizacij. Prav tako se v organizacijah povečuje pomen managementa človeških virov, saj se organizacije zavedajo pomembnosti učenja, motiviranja, dobrega počutja in zadovoljstva zaposlenih. V pisnem delu smo preučili področja umetne inteligence, njene uporabe, managementa človeških virov in njegovih značilnosti, ter človeka, njegove osebnosti, zmožnosti in sposobnosti. V nadaljevanju smo podrobno preučili možnost in smiselnost integracije umetne inteligence na področje managementa človeških virov. Osredotočili smo se na preučitev možnosti integracije na področje managementa človeških virov kot celote in na podpodročja planiranja in kadrovanja, usposabljanja in razvoja, motiviranja, vključevanja in zavzetosti zaposlenih, nadziranja zaposlenih, ocenjevanja in upravljanja uspešnosti zaposlenih. Poleg tega smo preučili in opredelili dejavnike, ki vplivajo na uspešnost integracije umetne inteligence v organizacije. Posebej smo se osredotočili na integracijo na področje managementa človeških virov. Opredelili smo tudi pomen sodelovanja in vključevanja strokovnjakov iz različnih področij za optimalno izvedbo integracije umetne inteligence v organizacijo, pri čemer smo posebej poudarili ključne strokovnjake ob integraciji na področje managementa človeških virov.
Keywords: umetna inteligenca, management človeških virov, napredne tehnologije, digitalizacija, kadrovska služba prihodnosti
Published in DKUM: 30.08.2023; Views: 142; Downloads: 54
Full text (1,84 MB)

Abstract: Management človeških virov je zelo pomembna funkcija vsake organizacije. Eden najpomembnejših procesov managementa človeških virov je kadrovanje, ki smo ga v teoretičnem delu tudi opredelili in opisali. Kadrovanje je upravna funkcija podjetja, ki obstaja za zagotavljanje osebja, potrebnega za organizacijske dejavnosti, in za upravljanje splošnega odnosa med zaposlenim in delodajalcem. Dobro razvit model kadrovanja, skupaj s selekcijo in socializacijo, so temelj uspešnega poslovanje organizacije. Selekcija je proces, da prave osebe namestimo na pravo delovno mesto. Gre za postopek usklajevanja organizacijskih zahtev z veščinami in kvalifikacijami ljudi. Organizacijska socializacija je proces, s katerim "oseba pridobi ustrezne delovne veščine, pridobi funkcionalno raven organizacijskega razumevanja, doseže podporne socialne interakcije s sodelavci in na splošno sprejme ustaljene načine določene organizacije". Digitalizacija je prinesla lažje in hitrejše procese v podjetje. Lažji pregled nad podatki in delom zaposlenih. Selekcija je v razmerah digitalizacije lažja zaradi prisotnosti spletnih prijav na delo, digitalnih intervjujev ter družbenih medijev, ki celoten postopek selekcije olajšajo in pospešijo. Prav tako je lažje tudi uvajanje novo zaposlenih v podjetje, saj imajo novo zaposleni na voljo ogromno spletnega gradiva in informacij za lažje poznavanje in prilagajanje podjetju. Zaposleni imajo na voljo tudi spletno usposabljanje, kot so učenje na daljavo, klepetalni roboti, navidezna resničnost, ki beležijo napredek zaposlenega in takojšnje povratne informacije. Ob pozitivnih posledicah pa so prisotne tudi negativne posledice. In sicer je na prvem mestu varnost in veljavnost podatkov zaposlenih v podjetju, prav tako se pojavijo težave pri obvladanju novih informacijskih sistemov in novih usposabljanj za uporabo tehnologije v podjetju. lahko pride do kraje identitete ali zlorabe osebnih podatkov. S poglobljenim intervjujem z vodjo človeških virov v podjetju X, lahko podkrepimo in potrdimo teoretični del, saj smo izvedeli, da imajo v podjetju ustaljene in splošno znane procese kadrovanja, selekcije in socializacije. Prav tako pa smo izvedeli, da v neki določeni meri že uporabljajo digitalizirane postopke za procese managementa človeških virov in jim digitalizacije teh procesov predstavlja veliko ugodnosti in olajšav za hitrejšo in uspešnejšo delovanje in poslovanje, hkrati pa prinaša tudi nekaj nelagodij.
Keywords: management človeških virov, kadrovanje, selekcija, digitalizacija, uvajanje novo zaposlenih oz. socializacija
Published in DKUM: 17.10.2022; Views: 489; Downloads: 139
Full text (1,71 MB)
This document has many files! More...

Abstract: Diplomsko delo temelji o vodenju zaposlenih na daljavo in o delu v Covid času v podjetju X. To temo smo izbrali na podlagi vse večjega trenda, da se tudi v Sloveniji uveljavi delo od doma kot redna praksa. Pomembno je, da se že kot posameznik in družba začnemo zavedati, da se bo delo in oblika dela v naslednjih 10 letih korenito spremenila in brez dela na daljavo podjetja ne bodo morala nuditi konkurenčnega delovnega mesta, ki ga ponujajo sosednje države. Delo na daljavo pa predstavlja vse večje izzive, tako za posameznika in celotno družbo kakor tudi podjetja. Mnoga, predvsem večja, podjetja, so se morala na vodenja na daljavo prilagoditi v karantenskem času med pandemijo Covid-19 zato je tranzicija iz klasičnega dela v pisarnah in dela iz domačega doma postalo še bolj problematična. Vodje in zaposleni so se naenkrat znašli v situaciji v kateri so ostali prepuščeni svojemu znanju. V sklopu dela na daljavo je COVID-19 povzročila ponovno osredotočenost na interno komunikacijo, saj so morale številne organizacije uvesti nove delovne prakse, odpustiti zaposlene in obravnavati nenadna odpuščanja. To je ustvarilo edinstvene izzive za organizacije, ko se prilagajajo novim operativnim, poslovnim in javno političnim okoljem. Posledično so dosledne, točne in zanesljive informacije ključnega pomena za zagotavljanje, da se lahko zaposleni učinkovito odzovejo na krizo in hkrati ohranijo produktivnost. V drugem, aplikativnem, delu smo preučili dela na daljavo v podjetju X. Svoja raziskovalna vprašanja smo razdelili v več delov, in sicer po posameznih aktivnosti, ki jih podjetje oziroma vodja uporabljata, ki vodijo zaposlene na daljavo. Naprej smo preučili, kakšna je struktura oddelka v podjetju X. Nato pa smo se navezali na vodenje, kakšen pristop izbira direktor X, kako odreagirajo zaposleni, če prosijo za pomoč, kako nadzira svoje zaposlene. Na koncu pa smo še na vezali na komunikacijo in motiviranje zaposlenih v podjetju X. Podjetje X se zaveda, da je delo na daljavo pomembno in, da je to trend, ki se bo nadaljeval tudi po Covid-19 krizi zato je direktor podjetja X dober vzgled vodje, ki z inovativnimi in modernimi pristopi delo od doma delo privlačno in produktivno za vse zaposlene.
Keywords: management človeških virov, vodenje zaposlenih, modeli vodenja, Covid-19, delo na daljavo, prilagoditev delovnega mesta, motivacija zaposlenih na daljavo, koordinacija zaposlenih na daljavo
Published in DKUM: 17.10.2022; Views: 299; Downloads: 67
Full text (860,83 KB)

Abstract: Diplomsko delo temelji na temi o ravnanju s starejšimi zaposlenimi in o pristopu ravnanja s starejšimi zaposlenimi v podjetju X. To temo smo izbrali na podlagi vse večjega poudarjanja problema staranja prebivalstva, ki se ga še marsikdo ne zaveda. Pomembno je, da se že kot posamezniki in družba začnemo zavedati problema staranja prebivalstva in s tem spremenimo pogled na staranje, kar pa bo pripomoglo k boljši družbi in sprejetju pomembnih ukrepov, brez katerih v prihodnosti družba in gospodarstvo ne bosta mogla delovati. Problem staranja prebivalstva predstavlja vse večje izzive, tako za posameznike in celotno družbo, kakor tudi podjetja. Mnoga, predvsem večja podjetja, se problema že zavedajo in vpeljujejo programe za ravnanje s starejšimi zaposlenimi. Medtem, ko se manjša podjetja, v katerih pogosto nimajo formiranega oddelka za ravnanje s človeškimi viri, problema še ne zavedajo. V prihodnosti se bo začelo upokojevati vse več ljudi, ki se daj predstavljajo večji del delovne sile, hkrati pa bo skupaj z njihovo upokojitvijo iz podjetja odšlo tudi neprecenljivo znanje in izkušnje, ki so si jih zaposleni nabrali skozi leta dela v različnih organizacijah. Podjetja bodo tako izgubila visoko kvalificiran kader, ki ga mlajši zaposleni ne bodo mogli zlahka nadomestiti, zato je pomembno, da že danes začnejo vlagati v starajoče se zaposlene in s tem podaljševati njihovo delovno aktivnost. V sklopu managementa človeških virov se je razvilo ravnanje s starejšimi zaposlenimi, kot posebne skupine zaposlenih, za katero so podjetja začela uvajati določene ukrepe z namenom vzdrževanja delovne sposobnosti in ostajanja na delovnem mestu dlje, namesto predčasnega upokojevanja. V to skupino po ZDR uvrščamo zaposlene, starejše od 55 let, ki so praviloma upravičeni še do nekaterih drugih ugodnosti, ki jih določa zakonodaja. Pogled na starejše zaposlene se razlikuje od posameznika do posameznika in podjetja do podjetja. Nekatera podjetja se zavedajo koristi starejših zaposlenih, ki jih le ti prinašajo za podjetje, medtem, ko imajo druga podjetja negativne percepcije glede zaposlovanja starejših in se zato temu bolj kot ne izogibajo in zaposlujejo pretežno mlajše zaposlene, ali pa celo določijo zgornjo zaposlitveno mejo. Pomembno je, da na delovnem mestu uvedemo določene ukrepe, namenjene starejšim zaposlenim, zato da bodo lahko še naprej ohranjali boljšo delovno produktivnost in ohranjali zdravje na delovnem mestu vse do svoje upokojitve. Med ukrepi izpostavljamo različne oblike medgeneracijskega sodelovanja, katere omogočajo, da se znanje in izkušnje starejših zaposlenih prenesejo tudi na mlajše generacije. Med ukrepe lahko štejemo tudi različne prilagoditve delovnega mesta starejšim, varovanje in promocijo zdravja zaposlenih, motiviranje zaposlenih ter možnosti razvoja in izobraževanja. V drugem, aplikativnem delu smo preučili model ravnanja s starejšimi zaposlenimi v podjetju X. Svoja raziskovalna vprašanja smo razdelili v več delov, po posameznih aktivnostih, ki jih podjetja lahko izvajajo v sklopu ravnanja s starejšimi zaposlenimi. Najprej smo preučili, kakšne pristope izvaja podjetje v sklopu managementa človeških virov. Nato pa smo se navezali na posamezne aktivnosti ravnanja s starejšimi zaposlenimi. To so zaposlovanje starejših zaposlenih, varnost in zdravje na delovnem mestu, ureditev delovnega okolje in prilagoditve delovnega mesta starejšim zaposlenim, izobraževanje in usposabljanje, prilagoditve delovnega časa, motiviranje starejših zaposlenih, prenos znanja na mlajše zaposlene, ocenjevanje uspešnosti ter na koncu še druge ugodnosti, ki jih v podjetju uživajo starejši zaposleni. Podjetje se zaveda pomembnosti ravnanja s starejšimi zaposlenimi, vendar še za to nima posebej izoblikovanih pristopov.
Keywords: management človeških virov, ravnanje s starejšimi zaposlenimi, staranje prebivalstva, starejši zaposleni, prilagoditve delovnega mesta, delovna sposobnost
Published in DKUM: 21.03.2022; Views: 821; Downloads: 159
Full text (759,53 KB)

Abstract: Upravljanje s človeškimi viri je zelo pomembna funkcija vsake organizacije. Podjetja brez upravljanja s človeškimi viri ne bi mogla učinkovito zaposlovati in zadrževati zaposlenih, izboljšati in povečevati organizacije ter ne bi mogla vzdrževati zdrave, sprejemljive kulture in okolja na delovnem mestu. Upravljanje s človeškimi viri je za podjetja tako pomembno, da mnogi temu oddelku pravijo srce in duša podjetja. Pridobivanje in uvajanje posameznikov je del managementa človeških virov in je eden od najpomembnejših procesov na kadrovskem področju v organizaciji. Organizacije morajo imeti izdelan celovit model, da se pri svojem poslovanju ne bi srečevale s težavo, kot je na primer pomanjkanje kadra. Dobro razvit model zaposlovanja, predvsem pa uvajanje oziroma socializacija, so temelj za zadovoljstvo zaposlenih, prav tako pa je to osnova organizacije saj lahko svoje postavljene cilje doseže v krajšem času in zato tudi z nižjimi stroški. V delu diplomskega projekta smo raziskali model kadrovanja v podjetju, ki spada v dejavnost elektroindustrije in med drugim zaposluje tudi tehnični kader, ki se na trgu uvršča med deficitarne poklice. Na temelju poglobljenega intervjuja z direktorico podjetja in asistentko vodstva smo naredili analizo modela kadrovanja v obravnavanem podjetju. Spoznali smo, da imajo v podjetju celovito izdelan model kadrovanja in uvajanja zaposlenih v delo in da so za njihovo velikost dober primer prakse. Dejstvo, da so malo podjetje, jih rešuje pred večjim pomanjkanjem potrebnega tehničnega kadra, občasno pa se vseeno srečajo s pomanjkanjem potrebno izobraženega kadra. Trenutno to rešujejo z ustreznim usposabljanjem kandidatov, ki traja do dve leti, v prihodnosti pa to morda ne bo več učinkovito in časovno sprejemljivo. Glede na to, da ima podjetje vpeljane vse procese kadrovanja, smo sklepali, da je pomanjkanje potrebnega tehničnega kadra posledica nezainteresiranosti za te poklice. Do tega pride zaradi napačnega mišljenja in predsodkov o delu v teh poklicih. Začne se že pri vplivu staršev in drugih, ki niso pravilno seznanjeni o pogojih dela in otrokom predstavijo napačen vidik in pogled na delo. Zaradi tega se manj posameznikov odloča za izobraževanje in opravljanje dela na tehničnih področjih. Podjetju smo predlagali, da se posveti informiranju in ozaveščanju mladih, njihovih staršev in drugih o pogojih dela v njihovem podjetju, poteku dela in o podjetju na splošno. S tem bi si zagotovili novo generacijo potencialnega profila v prihodnosti, ko bi se ponovno pojavile potrebe po tehničnem kadru. Prav tako smo predlagali, da podjetje poslovanje digitalizira in si s tem omogoči avtomatiziran proces kadrovanja.
Keywords: management človeških virov, manager, kadrovanje, selekcija, uvajanje, zaposlovanje
Published in DKUM: 16.11.2021; Views: 681; Downloads: 138
Full text (965,87 KB)