Search the digital library catalog

Abstract: V Službi za organizacijo in kadre Splošne bolnišnice Jesenice (v nadaljevanju: SBJ) si kot v drugih organizacijah prizadevajo, da bi čim več kadrovskih procesov, postopkov in načinov dela digitalizirali oz. jih izvajali v obstoječem kadrovskem sistemu KADRIS 4 ponudnika Četrta pot, d. o. o. Z namenom ugotavljanja učinkovitosti digitalizacije procesov je v pričujoči nalogi kritično ovrednotena obstoječa digitalizacija programske rešitve, ki jo uporablja SBJ za namen kadrovske službe. V ta namen je bila izvedena analiza uporabe modulov kadrovsko informacijskih sistemov v SBJ in narejena primerjava z najpogosteje uporabljenimi moduli kadrovsko informacijskih sistemov na splošno (v nadaljevanju: KIS). Analizirali je bilo tudi, v kolikšnem obsegu te module uporabljajo v SBJ ter kako bi lahko uporabo le-teh še izboljšali oz. povečali. Pri pripravi magistrske naloge smo na celoten sistem gledali celovito ter z ustreznimi metodami in tehnikami skušali analizirati, kaj vse bi sistem lahko ponudil, kje so priložnosti za izboljšave ter kaj so prioritete. Eden od rezultatov analize so priporočila za izboljšavo in uvedbo smiselnih modulov glede na pričakovane učinke in stroške uvedbe.
Keywords: kadrovski management, kadrovsko informacijski sistem, modul, zaposlovanje, kadri
Published in DKUM: 24.11.2023; Views: 86; Downloads: 1
Full text (4,00 MB)

Abstract: V digitalni dobi je prišlo do številnih sprememb v načinu komuniciranja, poslovanja in interakcije z informacijami. Kljub številnim prednostim digitalizacije pa je izgorelost zaposlenih v digitalni dobi postala pereč problem. Izgorelost je posledica kroničnega stresa na delovnem mestu, ki ga lahko povečajo stresorji digitalne dobe, kot sta stalna povezljivost in pričakovanje stalne razpoložljivosti. Management ima ključno vlogo pri preprečevanju in reševanju izgorelosti zaposlenih v času digitalizacije. Učinkovito vodenje in strategije upravljanja lahko pomagajo zmanjšati tveganje za izgorelost zaposlenih v digitalnem okolju. To vključuje razumevanje potreb in občutkov zaposlenih, uvajanje tehnoloških inovacij, ki dajejo prednost dobremu počutju in vključenosti zaposlenih, ter spodbujanje samoupravljanja, kjer zaposleni prevzamejo odgovornost za svoje dobro počutje. V diplomskem delu smo predstavili vpliv managementa na preprečevanje izgorelosti zaposlenih v času digitalizacije. Raziskovalna vprašanja so se osredotočila na vpliv neustreznih strategij upravljanja na produktivnost in na povečano stopnjo izgorelosti zaposlenih v podjetjih, ki hitro prehajajo na digitalizacijo brez ustrezne podpore in usposabljanja. V nadaljevanju so navedeni različne študije in viri, ki obravnavajo tematiko izgorelosti, vpliv digitalizacije na zaposlene in način, kako lahko management vpliva na preprečevanje izgorelosti.
Keywords: izgorelost, digitalizacija, management, digitalne kompetence, zaposleni
Published in DKUM: 10.11.2023; Views: 74; Downloads: 1
Full text (1,44 MB)

Abstract: Vodenje žensk v managementu se razlikuje od moških vodenjskih pristopov. Čeprav je njihova zastopanost v vodstvenih vlogah manjša, je njihov vodstveni slog edinstven in temelji na specifičnih lastnostih ter sposobnostih. Medtem ko se stil vodenja lahko razlikuje med posameznicami, obstajajo skupne značilnosti, ki se pogosto pojavljajo pri ženskah v vodstvenih vlogah. Te vključujejo empatičen pristop, poudarek na sodelovanju ter sposobnost kritičnega razmišljanja. Ženske na vodstvenih delovnih mestih so se izkazale kot enakovredne, če ne boljše vodje kot moški. Njihova sposobnost za vodenje je podprta z različnimi stili, ki jih uporabljajo. Pristopajo k vodenju z empatijo, kar prispeva k boljši komunikaciji in razumevanju sodelavcev. Prav tako so pogosto bolj naklonjene sodelovalnemu vodenju, kar spodbuja timsko delo in inovativnost. Poleg tega so ženske vodje bolj nagnjene k reševanju konfliktov na konstruktiven način. Kljub temu pa se soočajo z različnimi izzivi v vodstvenih položajih. Med temi so usklajevanje družine s kariero, stereotipi na delovnem mestu ter stekleni strop. Kljub višji izobrazbi ženske včasih zaradi ovir ne kandidirajo za višje pozicije v managementu. Raziskava je pokazala, da je delež žensk v vodstvu v Sloveniji manjši od deleža moških. Delež žensk na vodstvenih delovnih mestih nekoliko povečeval, je po letu 2019 začel upadati. Slovenija z drugimi EU državami in ugotovili, da sicer zaostaja v zastopanosti žensk v managementu, a ni med najslabšimi. Številne druge evropske države imajo precej višje deleže žensk na vodstvenih položajih pa vendar Slovenija ni med najnižjimi. Izvedena raziskava je pokazala potrebo po ukrepih za zmanjšanje neenakosti spolov na delovnem mestu. V diplomskem delu smo se pretežno osredotočili na raziskovanje stanja, je ta tematika pomembna osnova za nadaljnje preučevanje ukrepov za spodbujanje večje enakosti spolov v vodstvu.
Keywords: management, ženske, vodenje, managerka, Slovenija, neenakost, stereotipi, EU.
Published in DKUM: 03.11.2023; Views: 118; Downloads: 27
Full text (1,81 MB)

Abstract: Management človeških virov je vodenje ljudi v smeri želenih ciljev. Pri tem so funkcije managementa človeških virov: upravljanje zunanjega in notranjega okolja, načrtovanje in izbira kadrov, razvoj in usposabljanje zaposlenih, nagrajevanje zaposlenih, ocenjevanje dela in rezultatov ter oblikovanje strategij. Management človeških virov se pri tem sooča z izzivom, ki je staranje prebivalstva. Staranje prebivalstva postaja globalni problem, za katerega strokovnjaki aktivno poskušajo najti rešitve. Vse pogostejši so izrazi, kot sta ravnanje s starejšimi zaposlenimi in trajnostna kariera. Za reševanje težav staranja različne države uporabljajo različne pristope, kot sta obvezna skrb za starejše in razvoj novih politik. Drug dejavnik, ki aktivno oblikuje poslovne prakse managementa človeških virov, je globalizacija. Ta pomeni odprtost idej in trgov. Glavne prednosti globalizacije so zmanjšanje občutka izoliranosti revnih držav, širjenje informacijske družbe in izboljšanje dostopa do informacij, povečanje hitrosti komercialnega, finančnega in tehnološkega poslovanja, kar je lahko dejavnik pri vključevanju ljudi v svetovno skupnost ter učinkovitost celotne gospodarske dejavnosti na planetarni ravni. Po drugi strani ji pripisujejo tudi kar nekaj negativnih značilnosti. Te so: primanjkljaj občutka varnosti, revščina, osebna negotovost, migracije, ki se spreminjajo v globalno grožnjo, ter demografski primanjkljaj. Podjetja zato vse pogosteje vpeljujejo nove delovne prakse, kot so timi za reševanje problemov, izboljšana komunikacija z delavci, varnost zaposlitve, prožnost pri dodeljevanju delovnih mest, usposabljanje delavcev za več delovnih mest in večje odvisnosti od stimulativnega plačila. Zaznavo omenjenih pojmov ter njihove vplive smo raziskali v podjetju X. Ugotovili smo, da več kot polovica zaposlenih ocenjuje, da staranje prinaša dodatne izkušnje in znanje. Prav tako smo ugotovili, da več kot četrtina zaposlenih zaznava vplive globalizacije in jih opredeljuje kot pozitivne. Ugotovili smo, da starost zaposlenih ne vpliva na oceno vpliva staranja prebivalstva na področjih, kot so težave v komunikaciji, pozitivna raznolikost delovnih skupin, odsotnost na delovnem mestu, nastanek novih zanimivih oblik ali praks dela, stres, raznolik opis delovnih mest, karierne možnosti in obremenitev delovnega procesa, ter pomeni dodatno delo. Nazadnje smo ugotovili, da velikost naselja, v katerem zaposleni živijo, ne vpliva na zaznavo vpliva globalizacije. Zaposleni podobno ocenjujejo vplive globalizacije, kot so opis delovnih nalog, poslovne prakse podjetja, politika podjetja, učinkovitost pri delu, zanesljivost in uspešnost pri delu. Predlog za izboljšanje na podlagi raziskave v podjetju X se nanaša na uvedbo medgeneracijskega sodelovanja ter celotnega modela ravnanja s starejšimi zaposlenimi. S tem bi pospešili prenos znanja ter posledično izboljšali percepcijo starosti. Na področju globalizacije je predlog izboljšanja dodatno izobraževanje, ki bi potekalo v okviru delavnic ali s pomočjo zunanjih predavateljev.
Keywords: management človeških virov, staranje prebivalstva, globalizacija
Published in DKUM: 25.10.2023; Views: 84; Downloads: 22
Full text (2,48 MB)

Abstract: Zadovoljstvo zaposlenih je ključnega pomena za uspešnost organizacij iz več razlogov. Zadovoljni zaposleni so bolj motivirani, produktivni in angažirani pri delu. Prispevajo k nižji fluktuaciji kadra, boljšemu timskemu delu, večji inovativnosti ter izboljšanemu odnosu do strank. Visoko zadovoljstvo zaposlenih krepi ugled organizacije, vpliva na zdravje in počutje zaposlenih ter zagotavlja dolgoročno uspešnost podjetja. Raziskovali smo zadovoljstvo zaposlenih v podjetju C&A MODA D. O. O., s poudarkom na poslovalnici v Kranju. Zadovoljstvo zaposlenih je ključni dejavnik uspešnosti organizacij, ki vpliva na produktivnost, angažiranost in delovno okolje. Cilj raziskave je pridobiti globlji vpogled v zadovoljstvo zaposlenih v tem podjetju in identificirati ključne dejavnike, ki vplivajo nanj. Preučuje se tudi povezava med zadovoljstvom zaposlenih ter uspešnostjo podjetja. Raziskava se osredotoča na analizo zadovoljstva zaposlenih v C&A MODA D. O. O., poslovna enota Kranj. Skozi analizo teorije in dejavnikov vpliva na zadovoljstvo zaposlenih raziskava ponuja smernice za izboljšanje upravljanja zadovoljstva in doseganje trajnostne konkurenčne prednosti. Na podlagi narejene raziskave ugotavljamo, da je zadovoljstvo zaposlenih ključno za uspešno delovanje podjetja. C&A MODA D. O. O. prepoznava pomen zadovoljstva zaposlenih in izvaja strategije za izboljšanje delovnih pogojev, komunikacije ter omogočanje osebnega in poklicnega razvoja. Rezultati naše raziskave kažejo na pozitiven trend zadovoljstva zaposlenih v podjetju.
Keywords: zadovoljstvo, delo, delovno mesto, kadrovski management, organizacija
Published in DKUM: 17.10.2023; Views: 87; Downloads: 12
Full text (1,73 MB)