| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 4 / 4
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Etične dimenzije mamografije in problem sevalne obremenjenosti
Melita Sotlar, 2012, master's thesis

Abstract: Sodobni razvoj medicine nenehno prinaša nova odkritja, nove tehnologije, posege, uspehe, neuspehe in seveda tveganja. V medicini se izvajajo nove preiskave za zgodnje odkrivanje bolezni, preprečevanje bolezni in uspešno zdravljenje. Med najpogostejšimi boleznimi je pri ženskah še vedno na prvem mestu rak. Incidenca raka dojke v Sloveniji narašča in je najpogostejša zvrst raka pri ženskah v Sloveniji. Mamografija je trenutno najboljša metoda za zgodnje odkrivanje raka na dojki. Zaradi povečanega števila mamografij, še posebno po uvedbi organiziranega, sistematičnega zgodnjega odkrivanja raka dojk (presejanja) v Sloveniji, moramo nameniti več pozornosti sevanju in dozi na dojko. Pri mamografiji je tkivo dojke izpostavljeno ionizirajočemu sevanju, s čimer tvegamo nastanek radiogenega raka. Doza pri mamografiji se izraža s povprečno žlezno dozo na dojko. Opisali smo način izračuna povprečne žlezne doze, kolikšna je doza sevanja na dojko in kakšno je tveganje za nastanek radiogenega raka. Določili smo absolutno oceno tveganja in ocenili, koliko novo nastalih rakov smo povzročili z ionizirajočim sevanjem. Glede na to, da pomen etike v zdravstvu vseskozi narašča in je osnova za etično razmišljanje in odločanje v dilemah, ki se pojavljajo v vsakodnevni praksi, smo v nalogi izpostavili pomembnost (I) etičnih načel, in sicer načela avtonomije, neškodovanja, dobronamernosti in pravičnosti (II), ugotavljali smo njihovo upoštevanje na področju sevalne obremenjenosti (III), preučili kodeksa etike, in sicer Kodeks etike medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov in Kodeks etike radioloških inženirjev in (IV) ugotavljali, ali si posamezna načela, ki so zapisana v kodeksih, nasprotujejo oziroma so v koliziji. Razen kršenja načel smo upoštevali tudi Zakon o pacientovih pravicah, ki za vse primere zdravstvene oskrbe predpisuje standarde primernosti, kakovosti in varnosti.
Keywords: mamografija, rak dojke, povprečna žlezna doza, etiška načela, kodeksi, pravice
Published: 22.08.2012; Views: 1722; Downloads: 234
.pdf Full text (1,22 MB)

2.
Presejalni program Dora in motiviranost žensk za samopregledovanje dojk
Mirela Dorić, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Rak dojke je najpogostejša maligna bolezen pri ženskah in še vedno ostaja prvi med vzroki smrti zaradi raka. Razlogov za nastanek je več, pomembno pa je dejstvo, da se je življenjska doba podaljšala in ker je rak bolezen predvsem starejših ljudi, ženske zbolevajo v večji meri kot včasih. Potrebno je poudariti, da je rak dojke visoko ozdravljiva bolezen, če jo le odkrijemo dovolj zgodaj. Samopregledovanje dojk je prva in najenostavnejša metoda za zgodnje odkrivanje raka in edino uspešno orožje, ki ga ima vsaka ženska v svojih rokah. Namen mojega diplomskega dela je ugotoviti, če ženske izvajajo samopregledovanje, ali ga pravilno izvajajo ali so ženske, ki so zaposlene v zdravstvu, bolj vestne pri samopregledovanju dojk in ali ženske poznajo Državni presejalni program Dora. Raziskavo smo s pomočjo vprašalnika opravili med zdravstvenimi delavkami in med naključno izbranimi ženskami, ki niso zaposlene v zdravstvu. Rezultati raziskave so pokazali, da ženske v večini ne poznajo pravilnega samopregledovanja dojk in da pri tem ni očitnejših razlik med obema skupinama žensk. Več kot polovica udeleženk pozna program Dora oz. njegovo področje delovanja.
Keywords: Samopregledovanje, rak dojk, Državni presejalni program Dora, mamografija
Published: 30.05.2013; Views: 1794; Downloads: 264
.pdf Full text (796,66 KB)

3.
Rak dojke in državni program DORA
Sanja Vukanič, 2014, bachelor thesis/paper

Abstract: Teoretična izhodišča. Rak dojk je povsod po svetu najpogostejši ženski rak. K nastanku te bolezni veliko prispevajo različni dejavniki tveganja kot so hormonska nadomestna terapija, nezdrav način prehranjevanja, debelost, prekomerno uživanje alkohola in kajenje. Znano je, da se rak dojke pogosteje pojavlja pri starejših kot pri mlajših ženskah. Namen. Namen diplomskega dela je ugotoviti, kolika je osveščenost žensk o raku dojk in ali ženske poznajo državni program DORA. Metodologija raziskovanja. Uporabili smo metodo anketiranja, metodo kompilacije in deskriptivno metodo. Za literaturo smo uporabili tako slovenske kot tuje strokovne članke na temo rak dojk in državni program DORA. Rezultati. Rezultati raziskave so pokazali, da ženske večinoma poznajo znake, ki kažejo na obolenje dojk in dejavnike tveganja, ki so povezani z razvojem raka dojk. Državni program DORA pozna 57 % žensk, kar 83 % žensk pa pozna namen državnega programa DORA. Kar 91 % žensk pozna mamografijo, ki je del presejalnega programa DORA. Sklep. Pomembno se je zavedati, da je rak dojk ozdravljiva bolezen, če jo le odkrijemo dovolj zgodaj. Ženske same lahko same največ storijo z različnimi preventivnimi metodami, ena izmed glavnih presejalnih programov, ki uspešno deluje po vsej Sloveniji, pa je Državni presejalni program DORA.
Keywords: rak dojk, dejavniki tveganja, starejše ženske, Državni presejalni program DORA, mamografija
Published: 06.01.2015; Views: 1487; Downloads: 350
.pdf Full text (913,35 KB)

4.
Europa Donna in osveščenost žensk o raku dojke
Monika Vidovič, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Rak dojke je v Sloveniji eden izmed najpogostejših rakov pri ženskah. Na raka dojke vplivajo različni dejavniki, kot so reproduktivni dejavniki, alkohol, kajenje, telesna neaktivnost in nepravilna prehrana. S problematiko raka dojk je širša javnost premalo osveščena, zato je organizacija Europa Donna zaslužna za širjenje informacij o bolezni s številnimi aktivnostmi in projekti. Namen diplomskega dela je predstaviti raka dojke in organizacijo Europa Donna, ter z raziskavo ugotoviti poznavanje organizacije Europa Donna in osveščenost žensk o raku dojke. V diplomskem delu je bila uporabljena deskriptivna metoda dela. Za teoretična izhodišča smo uporabili strokovno literaturo, knjige in članke o raku dojke. V empiričnem delu smo uporabili metodo anketiranja. Raziskovalni vzorec je zajemal 100 naključno izbranih žensk starih nad 18 let. Rezultati raziskave so pokazali, da so ženske nad 30 let bolj osveščene o raku dojke, kot ženske pod 30 let starosti. 78 % anketiranih žensk si pravilno pregleduje dojke, vendar neredno. Več kot polovica anketiranih žensk pozna organizacijo Europa Donna. Največ informacij o organizaciji Europa Donna ženske dobijo preko interneta, časopisov, revij in televizije. Zavedati se moramo, da je rak dojke ozdravljiva bolezen, če jo odkrijemo pravočasno. Zato bi se morale ženske v Sloveniji zavedati, kako zelo pomembno je samopregledovanje dojk in redno obiskovanje mamografije po 50. letu starosti. Kajti preventiva je boljša kot kurativa.
Keywords: Rak dojk, dejavniki tveganja, samopregledovanje dojk, mamografija, Europa Donna
Published: 07.12.2015; Views: 1141; Downloads: 258
.pdf Full text (455,18 KB)

Search done in 0.08 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica