| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 3 / 3
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Cestnoprometno kazensko pravo: cestnoprometni delikti
Katarina Jalovec, 2021, master's thesis

Abstract: Kazniva dejanja zoper varnost javnega prometa oz. cestnoprometni delikti so se razvili kot posledica proizvodnje avtomobilov, s čimer je moral biti usklajen tudi razvoj cestnega prometa. Skladno s tem je bila naloga zakonodajalca, da z ustrezno zakonodajo poskrbi za varnost vseh udeležencev v prometu. Slovensko materialno kazensko pravo uvršča v kazniva dejanja zoper varnost javnega prometa devet deliktov iz posebnega dela KZ-1, ki se med seboj razlikujejo glede zakonskih znakov, ki morajo biti nujno izpolnjeni, da se določeno izvršitveno ravnanje presoja po določbah točno določenega člena omenjenega zakonika. Kazniva dejanja zoper varnost javnega prometa so inkriminirana od 323. pa do 331. člena KZ-1, z naslednjimi naslovi: Povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti, Nevarna vožnja v cestnem prometu, Ogrožanje posebnih vrst javnega prometa, Ogrožanje javnega prometa z nevarnim dejanjem ali sredstvom, Opustitev nadzorstva v javnem prometu, Zapustitev poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči, Ugrabitev zrakoplova ali plovila, Napad na varnost zračnega prometa ter Uničenje in odstranitev znamenj, namenjenih za varnost zračnega prometa. Z inkriminacijo zgoraj naštetih kaznivih dejanj zoper varnost javnega prometa se varujejo raznovrstne dobrine, od splošne varnosti in pretočnosti prometa kot neosebne in nedisponibilne dobrine, do življenja človeka in njegove telesne celovitosti kot osebne dobrine, s težkim vprašanjem disponibilnosti teh dobrin. Pri srečevanju osebnih in neosebnih dobrin nastopijo težki pravni položaji z etičnimi vprašanji, zlasti na področju stekov in odmere kazni, do česar prihaja na področju cestnoprometnih deliktov zlasti pri dilemah, ali so izpolnjeni pogoji za uporabo instituta odgovornosti za hujšo posledico ali pa se bodo v konkretnem primeru uporabila splošna pravila stekov, ki predpostavljajo avtonomijo kaznivih ravnanj, pri čemer vsako kaznivo ravnanje zase predstavlja kaznivo dejanje. V zvezi s tem je zanimivo tudi razumevanje in razlaganje posameznih zakonskih znakov določenih kaznivih dejanj zoper varnost javnega prometa, kot je to npr. huda telesna poškodba pri kaznivem dejanju povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti po 323. členu KZ-1, kjer si teorija ni enotna, ali gre pri omenjenem zakonskem znaku hude telesne poškodbe le za prepovedano posledico kaznivega dejanja po 323. členu KZ-1 ali pa za objektivni pogoj kaznivosti.
Keywords: kaznivo dejanje, prekršek, naklep, malomarnost, prometna nesreča, hujša posledica, objektivni pogoj kaznivosti, silobran, skrajna sila, objektivni pogoj kaznivosti
Published: 25.02.2021; Views: 180; Downloads: 57
.pdf Full text (1,93 MB)

2.
CESTNOPROMETNO KAZENSKO PRAVO V NOVI HRVAŠKI KAZENSKI ZAKONODAJI IN V SLOVENIJI
Sabina Toplak, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Promet je postal del našega vsakdana, v naše življenje se vključuje v velikem obsegu, udeleženci le te-ga smo praktično vsi, bodisi v vlogi voznikov, potnikov, kolesarjev in na vse zadnje tudi peščev. Zato je zakonska ureditev cestnoprometne varnosti nujna. V kaznovalni politiki je pomembna predvsem razmejitev kršitev na kazniva dejanja in prekrške. V diplomski nalogi podrobneje primerjalnopravno analiziram cestnoprometna kazniva v slovenski in hrvaški kazenski zakonodaji. Razvoj cestnoprometnih deliktov je kompleksen, glede na to dejstvo v diplomski nalogi kratko predstavim skupno zgodovino slovenskih in hrvaških cestnoprometnih kaznivih dejanj, in ločitev zakonodajne ureditve po osamosvojitvi obeh držav. Sledi krajša prestavitev pravnih institutov, ki so potrebni za razumevanje cestnoprometnega kazenskega prava. V nadaljevanju podrobneje predstavim vseh šest inkriminiranih cestnoprometnih kaznivih dejanj v slovenskem kazenskem zakoniku. Ta cestnoprometna kazniva dejanja so: povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti, nevarna vožnja v cestnem prometu, ogrožanje posebnih vrst javnega prometa, ogrožanje javnega prometa z nevarnim dejanjem ali sredstvom, opustitev nadzorstva v javnem prometu in zapustitev poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči, po primerjalnopravni metodi predstavim tudi inkriminirana cestnoprometna kazniva dejanja v hrvaškem kazenskem zakoniku, ki so opredeljene kot ogrožanje prometa z nevarnim ravnanjem ali sredstvom, ogrožanje posebnih vrst prometa, predrzna vožnja v cestnem prometu in izzivanje prometne nesreče v cestnem prometu. Zakonodajno ureditev cestnoprometnih kaznivih dejanj Slovenije in Hrvaške bom primerjala z nemško cestnoprometno kazensko zakonodajno ureditvijo.
Keywords: Cestnoprometna kazniva dejanja, kazensko pravo, prometna nesreča, naklep, malomarnost, posledice, kazenske sankcije
Published: 02.12.2014; Views: 1461; Downloads: 322
.pdf Full text (587,87 KB)

3.
RAZVOJNI VIDIKI CESTNOPROMETNIH DELIKTOV V KAZENSKEM ZAKONIKU
Simon Švarc, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Razvoj cestnoprometnih deliktov je kompleksen in že velikokrat obravnavan. Od čistega ogrozitvenega do poškodbenega in malomarnostnega delikta, od zanemarljivih do zelo visokih kazni zapora se vije pot k varnosti v cestnem prometu. V diplomski nalogi so predstavljeni nekateri temeljni pojmi v kazenskem pravu, ki so nujni za razumevanje kaznivih dejanj v cestnem prometu. Na kratko je opisan zgodovinski razvoj od obdobja Kraljevine Jugoslavije do danes in natančno obdelano šest kaznivih dejanj v Kazenskem zakoniku, ki inkriminirajo dejanja zoper varnost cestnega prometa. To so povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti, novo kaznivo dejanje predrzne vožnje, ogrožanje posebnih vrst javnega prometa, ogrožanje javnega prometa z nevarnim dejanjem ali sredstvom, opustitev nadzorstva v javnem prometu in zapustitev poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči. Naša ureditev je primerjana s predpisi Nemčije, Avstrije in Hrvaške kot bližnjimi sosedami in s primerljivim potekom prometa. Opisana sta prepoved vožnje motornega vozila in odvzem vozniškega dovoljenja kot dve vrsti kazenskih sankcij v cestnem prometu in predstavljeni dve kazenski ovadbi, in sicer zoper osumljenca predrzne vožnje in osumljenca povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti.
Keywords: Cestnoprometni delikt, kazensko pravo, prometna nesreča, malomarnost, kazenska ovadba.
Published: 22.12.2009; Views: 2308; Downloads: 314
.pdf Full text (582,54 KB)

Search done in 0.11 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica