1. Učinkovitost različnih načinov postavitve protiinsektne mreže za obvladovanje plodove vinske mušice (drosophila suzukii) pri pridelavi ameriških borovnic (vaccinium corymbosum) in malin (rubus idaeus) : diplomsko deloMiha Novak, 2023, undergraduate thesis Abstract: PVM je pomemben škodljivec jagodičastega sadja. Veliko ekonomsko škodo povzroča predvsem v nasadih ameriških borovnic in malin. V letu 2023 smo v poskusnem sadovnjaku infrastrukturnega centra KIS na Brdu pri Lukovici izvedli poskus, kjer smo spremljali vpliv protiinsektne mreže na nalet PVM v nasadih ameriških borovnic in malin. Poskus smo izvajali s pomočjo prehranskih vab za ulov PVM, ki smo jih postavili med grme ameriških borovnic, ki so bili zavarovani s protiinsektno mrežo, in maline na prostem. Vabe smo menjavali v 5- do 8-dnevnih časovnih intervalih in v vzorcih prešteli število PVM, ki smo jih ločili glede na spol. Opravili smo tudi dva poskusa inkubacije plodov malin in borovnic, v katerih smo po 14 dneh inkubacije prešteli izlegle PVM.
Iz rezultatov je razvidno, da je lateralni mrežnik dober način preprečevanja naleta PVM na maline in borovnice.
Keywords: plodova vinska mušica, ameriške borovnice, maline, protiinsektne mreže.
Published in DKUM: 08.01.2024; Views: 367; Downloads: 14
 Full text (1,48 MB) |
2. Pregled taninov v jagodičevjuBarbara Bernjak, 2021, master's thesis Abstract: Tanini so skupina polifenolnih spojin, ki jih kot sekundarne metabolite sintetizirajo in akumulirajo višje rastline. Delimo jih na hidrolizabilne tanine in proantocianidine. Prisotni so v številnih rastlinskih tkivih, v obliki različnih struktur in v različnih količinah. Pregledni članek ponuja kratek pregled o porazdelitvi taninov v rastlinah in povzema trenutno znane izsledke o taninih v jagodah, malinah, borovnicah, ki so najpogosteje gojeno in konzumirano jagodičevje ter aroniji, ki je postala priljubljena v zadnjih desetletjih. Povzeti so tudi učinki predelave in skladiščenja na taninsko sestavo in njihova vsebnost v izdelkih.
Keywords: tanini, elagitanini, proantocianidini, jagode, maline, borovnice, aronija
Published in DKUM: 19.07.2021; Views: 1192; Downloads: 117
Full text (7,29 MB) |
3. Preučevanje vplivov različnih načinov gnojenja na polično kakovost maline (rubus ideus l.) sorte 'himbo top' (rafzaqu)Žan Voglar, 2020, master's thesis Abstract: Za preučevanje vplivov različnih načinov gnojenja na polično kakovost malin je bil v letu 2019 izveden poljski poskus v nasadu malin sorte 'Himbo Top'. Uporabili smo tri vodotopna kristalinična gnojila (Solinure 20-20-20 + TE, Hakaphos Violeta 13-40-13, Novatec Solub 14-8-30), aplicirana v različnih fazah rasti preko fertirigacije, ter biostimulator Vitanica Si, apliciran foliarno ob vsakem gnojenju. Osnovno gnojenje je bilo opravljeno s peletiranim hlevskim gnojem (20 kg N/ha). Poskus je temeljil na štirih obravnavanjih: kontrola (20 kg N/ha – brez fertirigacije in namakanja), obravnavanje 2: standard (60,9 kg N/ha), obravnavanje 3: standard + 50 % mineralnega dušika 81,37 kg N/ha ter obravnavanje 4: standard + 50 % N ter biostimulator − 81,48 kg N/ha. V poskusu smo spremljali generativne parametre, kemijsko sestavo plodov ter njihovo polično kakovost. Večji odmerek dušika je imel za posledico večjo povprečno maso plodov, negativni vpliv na vsebnost topne suhe snovi ter spremembo okusa; hkrati večji odmerek dušika zmanjša polično kakovost plodov (vrednoteno preko izgube mase pridelka in pojava bolezni). Biostimulator (Si) ne prispeva k izboljšanju parametrov kakovosti, saj ne zajezi negativnega trenda izgube mase in volumna pridelka ter ne zajezi plesnenja plodov kot posledice uporabe večjih odmerkov dušika.
Keywords: maline, dušik, gnojenje, polična, kakovost.
Published in DKUM: 04.09.2020; Views: 867; Downloads: 238
Full text (1,54 MB) |
4. Vsebnost skupnih antocianinov v plodovih različnih genotipov malinjaka (Rubus idaeus L.)Tjaša Romih, 2019, bachelor thesis/paper Abstract: Maline so visoko cenjen sadež, predvsem zaradi aromatičnega okusa in pestre kemična sestave. Antocianini dajejo plodovom malin značilno rdečo barvo in jih ščitijo pred UV-žarki in napadi insektov. Namen naloge je bil raziskati vpliv genotipa malinjaka (Rubus idaeus L.), sušenja plodov z zamrzovanjem in toplotne obdelave plodov pri pripravi nektarja na vsebnost skupnih antocianinov. V raziskavo smo vključili 22 vzorcev različnih genotipov malinjaka. Vsebnost skupnih antocianinov v ekstraktih plodov in nektarju smo izmerili s pH diferencialno metodo. Plodovi primitivnih in kultiviranih genotipov malinjaka se niso značilno razlikovali v vsebnosti antocianinov. Sušenje z zamrzovanjem ni značilno vplivalo na vsebnost antocianinov, medtem ko je termična obdelava plodov pri pripravi nektarja značilno znižala vsebnost antocianinov v primerjavi z zamrznjenimi plodovi.
Keywords: Maline (Rubus idaeus L.), antocianini, zamrznjeni plodovi, nektar, plodovi, sušeni z zamrzovanjem, kultivirani genotipi, primitivni genotipi.
Published in DKUM: 28.01.2019; Views: 1242; Downloads: 123
Full text (853,39 KB) |
5. Vsebnost sladkorjev in organskih kislin v plodovih različnih genotipov malinjaka (Rubus idaeus l.)Maša Špes, 2018, bachelor thesis/paper Abstract: Namen raziskave je bil določiti vsebnosti sladkorjev in organskih kislin v plodovih različnih genotipov malinjaka in ugotoviti kakšen je vpliv genotipa malinjaka (Rubus idaeus L.), toplotne obdelave plodov pri pripravi nektarja in sušenja z zamrzovanjem na vsebnost sladkorjev in organskih kislin. Koncentracije sladkorjev in organskih kislin smo določili s tekočinsko kromatografijo. Analizirali smo 21 različnih genotipov malinjaka. V plodovih malinjaka je prevladovala citronska kislina, najvišja vsebnost je bila v ekstraktih zamrznjenih malin s povprečno vrednostjo 91,0 mg/g suhe snovi. Po vsebnosti so sledile jabolčna, šikimska in fumarna kislina. V ekstraktih plodov, ki so bili sušeni z zamrzovanjem je bila vrednost citronske kisline v povprečju 87,2 mg/g suhe snovi, kar je značilno več kot v ekstraktih nektarja, kjer je bila vsebnost citronske kisline v povprečju 75,9 mg/g suhe snovi. Prevladujoč sladkor v ekstraktih zamrznjenih malin in plodov sušenih z zamrzovanjem je fruktoza s povprečno vrednostjo 104,2 mg/g suhe snovi in 102,8 mg/g suhe snovi.
Keywords: maline, Rubus idaeus L., sladkorji, organske kisline, nektar, zamrznjeni plodovi, plodovi sušeni z zamrzovanjem
Published in DKUM: 23.08.2018; Views: 2401; Downloads: 156
Full text (228,45 KB) |
6. |
7. Določanje genetske sorodnosti med divjimi malinami (Rubus idaeus L.) in nekaterimi znanimi sortami malin z uporabo mikrosatelitskih markerjevNika Weber, 2011, master's thesis Abstract: Divje maline so zelo pogosto prisotne trajnice slovenske pokrajine, ki tvorijo naravno populacijo. Zmožnost razlikovanja med posameznimi kultivarji malin, tako gojenimi kot divjimi, je pomembna tako iz znanstvenih kot ekonomskih razlogov. V genetsko analizo smo vključili 6 znanih sort in 19 divjih, ki smo jih nabrali v genski banki, na več območjih Pohorja in v Zasavju. Namen naloge je bil ugotoviti, kakšna je genetska sorodnost znotraj populacij malin, genetska čistost populacije in število močno odstopajočih genotipov znotraj populacije, ki so bili prenešeni iz neke druge populacije. Na dvanajstih mikrosatelitskih lokusih RhM001, RhM003, Rhm011, Rim015, RiM017, RiM019, RhM021, RhM023, RhM043, Rub228, Rub262 in Rub277 smo pri 25-ih preučevanih genotipih divjih in znanih sort malin skupaj namnožili 103 polimorfne alele, v povprečju 8,583 na lokus. Genetske razdalje med proučevanimi genotipi smo izračunali z Diceovim koeficientom in izdelali dendrogram.
Keywords: Ključne besede: divje maline, Rubus idaeus L., populacija, molekulski markerji, mikrosateliti, genetska sorodnost
Published in DKUM: 19.09.2011; Views: 3553; Downloads: 355
Full text (20,12 MB) |
