1. Kakovost življenja bolnika z napredovalim malignim melanomomEva Kolosovski, 2022, undergraduate thesis Abstract: Pojav kožnega raka uvrščamo med najpogostejša rakasta obolenja. Maligni melanom je vrsta kožnega raka, ki se pojavi nenadoma, z nepravočasnim odkrivanjem lahko preide v napredovalo fazo bolezni in posledično vpliva na slabšo možnost preživetja. Namen zaključnega dela je ugotoviti kakovost življenja bolnikov z napredovalim malignim melanomom ter izpostaviti posebnosti, na katere naj bo pozorna medicinska sestra.
Zaključno delo temelji na pregledu in analizi znanstvene ter strokovne literature pridobljene iz podatkovnih baz Medline, PubMed, Wiley in platforme COBISS. Upoštevani so vključitveni in izključitveni kriteriji. S PRISMA diagramom smo prikazali potek iskanja literature. Kakovost izbranih študij je bila izvedena z uporabo 7–nivojske hierarhije dokazov. Opravljena je bila vsebinska analiza in sinteza ugotovitev.
V analizo smo zajeli 11 raziskav v povezavi s temo raziskovanja. Ugotovili smo, da kakovost življenja bolnikov z napredovalim melanomom vpliva na njihovo fizično, čustveno, psihološko in socialno stanje. Bolniki najpogosteje izpostavljajo utrujenost kot posledica fizičnih vplivov ter jezo in strah pred ponovitvijo bolezni kot posledica čustvenih vplivov. Psihološko jim je najtežje med čakanjem na potrditev diagnoze, ko je prisoten stres. Socialni dejavniki, ki se najpogosteje pojavljajo pri bolnikih, so odmikanje v samoto, izogibanje družbi in skrhani odnosi s partnerjem ter družino.
Na osnovi raziskave ugotavljamo, da je kakovost življenja bolnikov z napredovalim malignim melanomom slaba. Medicinske sestre morajo biti za uspešno in kakovostno delo s temi bolniki strokovno usposobljene ter izurjene pri prepoznavanju nezaželenih učinkov zdravljenja in dajanju ustreznih informacij bolnikom.
Keywords: maligni melanom, kožne spremembe, podpora bolniku, medicinska sestra, onkološka zdravstvena nega
Published in DKUM: 29.08.2022; Views: 569; Downloads: 121
 Full text (568,37 KB)
This document has many files! More... |
2. BIOINFORMATSKA ANALIZA MOLEKULARNO BIOLOŠKIH POTI RAKA MATERNIČNEGA VRATUMaja Ferlež, 2016, undergraduate thesis Abstract: Rak je kompleksna genetska bolezen. Na nastanek in razvoj raka vplivajo tako okoljski dejavniki kot tudi sama genetika. Med vrste raka spada tudi rak materničnega vratu. V diplomski nalogi smo se opredelili na RMV in njegove podoblike ( SCC, AC, ASC, MM). RMV je eden od najpogostejših vzrokov smrti zaradi raka pri ženskah. Pojavlja se v različnih oblikah in je zelo heterogena bolezen. Glavni namen diplomske naloge je bil s podatkovnimi zbirkami genske ontologije in ustreznimi bioinformatskimi orodji ( DAVID 6.7, BioMart) identificirati oziroma raziskati genetiko posamezne podoblike RMV in na podlagi dobljenih zadetkov predpostaviti molekularno biološko pot nastanka različnih oblik RMV. Nadaljnji namen naloge je bil z bioinformatskimi orodji poiskati skupne gene in biološke mehanizme, ki vodijo do nastanka različnih oblik RMV. S pomočjo GWA študij smo dobili 6 skupnih genov in 4 biološke poti. Zaradi pomanjkanj raziskav RMV pa smo se opredelili tudi na gene, ki sodelujejo pri somatskih mutacijah. S pomočjo podatkovnih zbirk in orodij genske ontologije smo dobili 6 skupnih genov in 16 bioloških poti. Ti rezultati naj bi nam dali boljši vpogled v sam nastanek in razvoj te bolezni ter napredek pri iskanju novih možnosti za zdravljenje te bolezni.
Keywords: Rak materničnega vratu ( RMV), ploščatocelični karcinom ( SCC), adenokarcinom ( AC), ploščatocelični adenokarcinom ( ASC), maligni melanom ( MM), Gene Ontology (GO), DAVID 6.7, biološka pot, asociacijska študija ( GWA)
Published in DKUM: 04.10.2016; Views: 1701; Downloads: 116
Full text (1,44 MB) |
3. POMEN PREVENTIVE KOŽNEGA MELANOMAInes Petrušič, 2016, undergraduate thesis Abstract: Izhodišče: Melanom se kaže kot kožna sprememba, ki je vidna s prostim očesom in se lahko z rednimi samopregledovanji pravočasno odkrije. Preventiva omogoča uspešno zdravljenje in dobro prognozo, zato je pomembno, da so ljudje pozorni na nova pigmentna znamenja in spremembe že obstoječih.
Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti kožni melanom in z raziskavo ugotoviti, katere preventivne ukrepe za preprečevanje kožnega melanoma poznajo in izvajajo študenti Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Mariboru in študenti Filozofske fakultete Univerze v Mariboru.
Raziskovalna metodologija: Raziskavo smo opravili marca 2015 v Mariboru na Fakulteti za zdravstvene vede Univerze v Mariboru in Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. Kot instrument raziskovanja smo uporabili anketni vprašalnik, ki je zajemal 19 vprašanj.
Rezultati: V raziskavi smo ugotovili, da kljub vsem opozorilom in znanju, študenti še zmeraj premalo upoštevajo preventivne ukrepe malignega melanoma. Iz raziskave je prav tako razvidno, da imajo študenti Filozofske fakultete Univerze v Mariboru manj znanja glede preventive in bi želeli več informacij na to temo. Študenti Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Mariboru, pa kljub znanju, ne upoštevajo dovolj preventivnih ukrepov.
Diskusije in zaključek: Redno samopregledovanje pigmentnih znamenj na koži enkrat mesečno in poznavanje svojega telesa je nujno za zgodnje odkritje melanoma. Najboljša metoda za odkrivanje melanoma je metoda ABCDE, ki opozarja, na katere spremembe znamenj je potrebno biti pozoren. Za preventivo pa poskrbimo že s pravilno prehrano, gibanjem in upoštevanjem preventivnih ukrepov glede sončenja, ki so temelji zdravega življenja.
Keywords: maligni melanom, dejavniki tveganja, pigmentna znamenja, preventiva, medicinska sestra.
Published in DKUM: 01.09.2016; Views: 1943; Downloads: 114
Full text (1,74 MB) |
