Search the digital library catalog

Abstract: Mala in srednje velika podjetja (MSP) predstavljajo hrbtenico evropskega gospodarstva, vendar so zaradi omejenih finančnih in kadrovskih virov pogosto manj pripravljena na hitro razvijajoče se kibernetske grožnje. Digitalizacija jim prinaša večjo učinkovitost in dostop do trgov, hkrati pa povečuje njihovo izpostavljenost napadom. Najpogostejše oblike kibernetskega kriminala so zlonamerna programska oprema, izsiljevalska programska oprema, spletno ribarjenje, socialni inženiring, napadi na gesla ter napadi zavrnitve storitve. Posledice segajo od neposredne finančne škode do izgube podatkov in zaupanja strank. Raziskava Eurobarometer 496 je pokazala, da je več kot četrtina MSP v EU doživela kibernetski napad, pri čemer je zlonamerna programska oprema najpogostejša oblika kibernetskega napada. Kljub temu številni incidenti ostanejo neprijavljeni, največkrat zaradi pomanjkanja zaupanja v pristojne organe ali prepričanja, da napad ni bil dovolj resen. Veliko podjetij še vedno premalo vlaga v usposabljanje zaposlenih in vzpostavljanje varnostne kulture. Ugotovitve kažejo, da je za dolgoročno odpornost MSP nujno uvajanje celovitih varnostnih praks, ki vključujejo tehnične zaščitne ukrepe, redno izobraževanje zaposlenih, pripravo načrtov odziva na incidente ter aktivno sodelovanje z nacionalnimi in evropskimi institucijami. Le z večjim vlaganjem v kibernetsko varnost bodo MSP lahko ohranila konkurenčnost in zaupanje svojih strank.
Keywords: Mala in srednje velika podjetja, kibernetski kriminal, kibernetska varnost, spletno ribarjenje, zlonamerna programska oprema, Eurobarometer 496
Published in DKUM: 23.10.2025; Views: 0; Downloads: 11
Full text (1,50 MB)

Abstract: Zaključno delo obravnava uporabo umetne inteligence (UI) v malih in srednje velikih podjetjih v Sloveniji. Namen raziskave je bil ugotoviti, v kolikšni meri ta podjetja prepoznavajo pomen umetne inteligence, kako jo vključujejo v svoje poslovne procese ter s kakšnimi izzivi in priložnostmi se pri tem srečujejo. Raziskava je bila izvedena s kvalitativno metodo polstrukturiranih intervjujev, v katerih je sodelovalo deset podjetij različnih dejavnosti in velikosti. Skozi intervjuje so bile zbrane informacije o konkretni uporabi umetne inteligence, področjih uporabe, vrstah orodij, stroških uvajanja ter pogledih vodstva in zaposlenih na uporabo tehnologije. Rezultati so pokazali, da vsa sodelujoča podjetja umetno inteligenco že uporabljajo, vendar v zelo različnem obsegu. Najpogostejše oblike uporabe so bili spletni pogovorni roboti, najpogostejša področja uporabe pa so bila marketing, podpora strank in pomoč pri pisanju računalniške kode ter skript. Ugotovljeno je bilo tudi, da podjetja UI dojemajo kot orodje za povečanje učinkovitosti in konkurenčnosti, vendar so hkrati previdna zaradi vprašanj varnosti, pomanjkanja znanja in nezanesljivosti rezultatov. Kot največja ovira za implementiranje umetne inteligence v raziskana podjetja so bile finance, skrbi glede varnosti in etike ter dejavnost podjetja. Na podlagi rezultatov je bilo ugotovljeno, da umetna inteligenca vstopa v mala in srednje velika slovenska podjetja, vendar trenutno še v zelo omejenem obsegu. Veliko podjetij se še ne zaveda popolnega potenciala, ki ga umetna inteligenca lahko doprinese k podjetju. Zaključno delo tako prispeva k boljšemu razumevanju trenutnega stanja uporabe umetne inteligence v slovenskih podjetjih in opozarja na pomembnost pravočasnega odzivanja na tehnološke spremembe.
Keywords: umetna inteligenca, mala in srednje velika podjetja, avtomatizacija procesov
Published in DKUM: 06.10.2025; Views: 0; Downloads: 9
Full text (1,64 MB)

Abstract: Prevara je opredeljena kot dejanje, s katerim kdo z določenim namenom zavede koga v zmoto (SSKJ, 2014). Najbolj poglobljeno se s razvrščanjem prevar ukvarja Združevnje preiskovalcev prevar (ACFE), na Slovenskih tleh pa tudi ogromno drugih avtorjev. Najbolj znano razvrščanje prevar je tako imenovano drevo prevar, ki prevare deli v korupcijo, ponaverbo sredstev in prikrojevanje računovodskih izkazov. Cilj magistrskega dela je bilo preučiti podjetniško okolje v malih podjetjih v Sloveniji ter preučiti, kako pogoste so prevare v malih podjetjih po Sloveniji v letu 2024. Za preučitev prevar v malih podjetjih smo izvedli raziskavo, v kateri je sodelovalo 30 malih slovenjskih podjetji. Izbrana podjetja so samostojno izpolnila vprašalnik v pisni obliki. Ko smo imeli vseh 30 pravilno rešenih anket, smo podatke obdelali s programom SPSS. Od 30 anketiranih malih podjetij, je kar 16 anketiranih oz 53,33% vseh odgovorilo, da so že bili priča prevaram v računovodskih izkazih. Za Slovenski trg oz. za mala podjetja v Sloveniji je ta številka relativno precej visoka. Prav tako je od 30 anketiranih kar 17 priznalo, da so že posumili na prirejanje računovodskih izkazov v njihovem podjetju. Tudi ta števikla, je za Slovenijo precej visoka. Glede na visoke številke iz prejšnjega odstavka, je večina anketiranih podjetij odgovorila in se strinjala, da je v podjetju potrebno uvesti bolše in močnejše notranje kontrole.
Keywords: Prevare, mala podjetja, korupcija, prikrojevanje računovodskih izkazov, poneverba sredstev.
Published in DKUM: 19.06.2025; Views: 0; Downloads: 33
Full text (1,27 MB)

Abstract: Mikro, mala in srednje velika podjetja (v nadaljevanju MMSP) imajo pomembno vlogo pri gospodarski rasti in razvoju zlasti držav v razvoju in vzponu. Nedavna pandemija Covid-19 je močno prizadela sektor MMSP, kar je vplivalo na ponudbo in povpraševanje ter posledično na preživetje organizacij. Ob tem se je uspešnost sektorja MMSP dramatično zmanjšala, stranke pa niso mogle zadovoljiti svojih potreb in zahtev, kar je povzročilo ranljivost oskrbovalnih verig in manjše zadovoljstvo strank. Ob omenjenem izzivu se je naša raziskava osredotočila na izboljšanje medorganizacijskega upravljanja odnosov s strankami oziroma partnerji v MMSP z razvojem okvira, ki upravlja dejavnosti in prakse oskrbovalnih verig v organizacijah. V naši raziskavi je bila izvedena empirična študija egiptovskega sektorja MMSP z uporabo kvalitativnih in kvantitativnih raziskovalnih metod. Najprej je bil za vse raziskovalne spremenljivke opravljen poglobljen sistematični pregled literature v dveh pomembnih znanstvenih bazah (Scopus in Web of Science) v skladu s smernicami PRISMA. S tem smo raziskali vzročno povezanost med raziskovalnimi spremenljivkami, na podlagi katerih je bil razvit teoretični okvir. Nato so bili na podlagi teoretičnih ugotovitev izvedeni polstrukturirani intervjuji z deležniki MMSP, da bi analizirali trenutne razmere v egiptovskem sektorju MMSP in potrdili prej razvit teoretični okvir. V ta namen smo uporabili analizo vsebine na podlagi programskih paketov NVivo, s katerimi je bil določen konceptualni okvir. Nazadnje je bil končnim potrošnikom MMSP razdeljen anketni vprašalnik, da bi s pomočjo pametnega modeliranja strukturnih enačb (PLS-SEM) raziskali vzročno povezanost med spremenljivkami raziskave. Na osnovi slednjega smo opredelili ključne spremenljivke, ki vplivajo na egiptovski sektor MMSP, in oblikovali priporočila in načrt za deležnike MMSP, da bi se ti lahko čim bolj kakovostno spopadli z dinamičnim poslovnim okoljem in zadovoljili potrebe svojih potrošnikov. Ugotovitve pričujoče raziskave so pokazale vzročno povezanost med praksami upravljanja oskrbovalne verige in cilji upravljanja odnosov s strankami (tj. zadovoljstvo in zvestoba strank) prek operativne uspešnosti MMSP, pri čemer je SEM analiza rezultirala v opredelitvi glavnih dejavnikov, ki vplivajo na egiptovski sektor MMPS. Rezultati so pokazali pozitiven statistično značilen vpliv strateškega partnerstva z dobavitelji v oskrbovalnih verigah, praks upravljanja odnosov s strankami, ravni in kakovosti izmenjave informacij ter vitkih praks upravljanja na operativno uspešnost MMSP. Prav tako so rezultati pokazali pozitiven statistično značilen vpliv strateškega partnerstva z dobavitelji, ravni izmenjave informacij, vitkih praks upravljanja oskrbovalnih verig na zadovoljstvo strank. Ob tem operativna uspešnost pomembno vpliva na zadovoljstvo strank, ki nadalje pozitivno vpliva na dolgoročno zvestobo strank. Uspešna operativna izvedba ima hkrati pomemben vpliv na odnos med partnerji v oskrbovalnih verigah (tj. strateškim partnerstvom z dobavitelji, praksami upravljanja odnosov s strankami, ravnijo izmenjave informacij, kakovostjo izmenjave informacij in vitkimi praksami) in zadovoljstvom strank. Na koncu je bil kot rezultat raziskave zainteresiranim stranem MMSP predstavljen načrt za izboljšanje njihove operativne uspešnosti in zadovoljstva strank, zlasti med pandemijami in podobnimi kriznimi situacijami.
Keywords: prakse upravljanja oskrbovalne verige, operativna uspešnost, zadovoljstvo strank, zvestoba strank, mikro, mala in srednje velika podjetja
Published in DKUM: 22.07.2024; Views: 185; Downloads: 31
Full text (9,71 MB)

Abstract: Magistrska naloga se osredotoča na problematiko upravljanja talentov v malih in srednje velikih podjetjih (MSP) v Sloveniji, ki kljub svoji pomembni vlogi v gospodarstvu ni ustrezno raziskano področje za tovrstno upravljanje. Najprej skozi teoretični del obravnavamo pojem upravljanja talentov, ki je opredeljen kot sistematično privabljanje, prepoznavanje, razvoj, angažiranje in zadrževanje posameznikov, ki prinašajo posebno vrednost organizaciji. V MSP pa se zaradi svojih omejenih virov, centraliziranega upravljanja in manjše profesionalnosti soočajo s posebnimi izzivi pri privabljanju in zadrževanju talentov. Nato sledi empirični del na osnovi izvedenih anonimnih intervjujev managerjev posameznih organizacij. Z njimi smo raziskovali mnenja managerjev v MSP v Sloveniji o prepoznavanju in upravljanju talentov ter njihovo pripravljenost za razvoj na tem področju. Naši cilji vključujejo ugotavljanje stališč managerjev, prikaz različnih vidikov managementa talentov, raziskovanje vzrokov za neučinkovito prepoznavanje in zadrževanje talentiranih kadrov ter pregled obstoječih praks in možnih rešitev za izboljšanje tega področja. Rezultati razkrivajo, da je upravljanje talentov postalo ključno orodje za organizacije ne glede na njihovo velikost. Organizacije se vedno bolj zavedajo pomena prepoznavanja, razvoja, privabljanja in zadrževanja ključnih talentov kot ključnega vira konkurenčne prednosti. Raziskava poudarja, da se MSP v Sloveniji soočajo s specifičnimi izzivi, kot so omejeni kadrovski viri, pomanjkanje strukturiranih procesov in omejen dostop do aktualnih pristopov na področju upravljanja talentov. Kljub temu so organizacije izkazale prizadevanja za izvajanje aktivnosti, kot so mentorstva, usposabljanja, izobraževanja in izboljšanje delovnih pogojev, kar prispeva k razvoju in zadrževanju talentov. Opozarjamo tudi na potrebo po nadaljnjih raziskavah in inovativnih pristopih za bolj učinkovito upravljanje talentov v MSP. Prav tako se poudarja pomen razvoja smernic in praktičnih rešitev, ki bi MSP v Sloveniji pomagale bolje upravljati s svojimi talenti. Celovito raziskovalno in praktično delo na tem področju bi lahko prispevalo k izboljšanju konkurenčnosti in trajnostne rasti MSP ter slovenskega gospodarstva kot celote.
Keywords: talenti, prepoznavanje talentov, upravljanje talentov, mala in srednje velika podjetja
Published in DKUM: 11.01.2024; Views: 445; Downloads: 58
Full text (1,21 MB)