1. Aktualna vprašanja hipotekarnega prava s pregledom najnovejše sodne prakse : magistrsko deloEva Hvalec, 2023, master's thesis Abstract: Magistrsko delo obravnava nekatera aktualna vprašanja hipotekarnega prava, v okviru katerih je teoretičnemu delu, ki je tvorjen iz predstavitve relevantnih zakonskih pravil ter stališč slovenskih pravnih strokovnjakov, dodan širok pregled novejše sodne prakse, ki bralcu omogoča vpogled v to, kako se pravna pravila v zadnjih letih udejanjajo v konkretnih življenjskih primerih. Posebna pozornost je namenjena vprašanju ekstenzivnosti hipoteke, hipoteki za zavarovanje tujega dolga, pravnim posledicam začetka stečajnega postopka za hipoteko kot ločitveno pravico, izbranima vprašanjema v zvezi z maksimalno hipoteko (prenosu z maksimalno hipoteko zavarovanih terjatev in zaznambi neposredne izvršljivosti notarskega zapisa pri maksimalni hipoteki), utesnitvi hipoteke, učinkom sodne in zunajsodne uveljavitve hipoteke na poznejše izvedene stvarne pravice, notarski prodaji zaradi zunajsodne uveljavitve hipoteke ter prepovedanim dogovorom pri hipoteki (predvsem komisornemu dogovoru in pravni operaciji sale and lease back). Čeprav magistrsko delo sodi na področje stvarnega prava, se pri obravnavanju posameznih vprašanj dotika tudi področij izvršilnega, stečajnega in obligacijskega prava. Ali se hipoteka razteza tudi na sončno elektrarno, ki je postavljena na zemljišču? Od koga lahko hipotekarni upnik zahteva poplačilo v primerih, ko glavni dolžnik, ki je pravna oseba, preneha zaradi stečaja? Kaj mora storiti hipotekarni upnik, če je nad dolžnikom začet stečajni postopek? Kakšni so učinki uveljavitve hipoteke na poznejše izvedene stvarne pravice in kakšna je usoda najemnikov ob prodaji nepremičnine, izvedene zaradi uveljavitve hipoteke? Kdaj je s pravno operacijo sale and lease back kršena prepoved komisornega dogovora? Odgovori na ta in številna druga vprašanja so v magistrskem delu podani sistematično, znotraj posameznih poglavij. Posamezna vprašanja magistrsko delo povezuje v ugotovitvi, da je pri nekaterih pravnih pravilih mogoče zaznati določene pomanjkljivosti, ki bi jih bilo v zasledovanju cilja učinkovite ureditve pravnega instituta hipoteke potrebno ustrezno spremeniti oziroma dopolniti. Predstavljene so nekatere možne rešitve, ki bi pripomogle k temu, da hipoteka svoj ugled ter osrednje mesto med zavarovanji terjatev ohrani tudi v prihodnje.
Keywords: hipoteka, zastavna pravica na nepremičninah, ekstenzivnost hipoteke, hipoteka za zavarovanje tujega dolga, hipoteka kot ločitvena pravica, maksimalna hipoteka, utesnitev hipoteke, notarska prodaja, sale and lease back
Published in DKUM: 11.09.2023; Views: 888; Downloads: 319
 Full text (976,70 KB) |
2. Varovalne stvarne pravice : magistrsko deloJan Dolenc, 2022, master's thesis Abstract: Zaznambe, predznambe in maksimalno hipoteko zaradi pripadajočih lastnosti, ki omogočajo varovanje vrstnega reda vpisov v zemljiško knjigo, skupaj označujemo za varovalne stvarne pravice. Od ostalih civilnih pravic jih razlikuje predvsem njihova vsebina vključenega materialnopravnega upravičenja. Značilnosti in posebnosti varovalnih stvarnih pravic se odražajo skozi že uveljavljena načela zemljiškoknjižnega prava, ki predstavljajo temelj za obravnavo predmetnih pravic v okviru te magistrske naloge, in skozi posredno in neposredno povezanostjo s stvarnim pravom, obligacijskim pravom ter drugimi pravnimi področji. Kljub temu da si varovalne stvarne pravice med seboj delijo veliko skupnih lastnosti, ki jih medsebojno povezujejo in preko katerih je mogoče iskati vzporednice, se glede na določene značilnosti tudi medsebojno bistveno razlikujejo. Na medsebojne razlike med posameznimi instituti je mogoče opozoriti v zvezi z dodatnimi predpostavkami, ki so potrebne za njihovo pridobitev, v zvezi z rokom, v katerem jih je treba opravičiti, ter tudi glede na predpostavke za njihovo opravičenje v roku in njihov izbris iz zemljiške knjige. Tako bo na primer pri predlogu za vpis predznambe zadoščala zgolj verjetnost za kasnejšo pridobitev izvedene ali lastninske pravice, pri zaznambi spora, zaznambi izrednega pravnega sredstva in zaznambi izbrisne tožbe pa so predpostavke vezane na spremljajoč oziroma končan sodni postopek, ki predstavlja temeljni razlog za vpis teh varovalnih stvarnih pravic v zemljiško knjigo.
V sklopu obravnavanja določene varovalne stvarne pravice je treba pozornost nameniti predvsem razvrščanju znotraj samih predznamb in zaznamb po vnaprej določenih in vzpostavljenih merilih. To nam omogoča ločeno obravnavo, izpostavo relevantnih razlik in iskanje povezav glede na to, proti komur učinkujejo posamezne predznambe in zaznambe, katero vrsto pravice omejujejo, kje se posledično vpisujejo v zemljiški knjigi, ali imajo pogojno izključujoče učinke na pozneje pridobljene izvedene in varovalne stvarne pravice ter katero vrsto vpisa v zemljiški knjigi se z njimi varuje.
Keywords: Načela zemljiškoknjižnega prava, zemljiška knjiga, zemljiškoknjižni postopek, stvarne pravice, zaznambe, predznambe, maksimalna hipoteka
Published in DKUM: 23.02.2023; Views: 1408; Downloads: 223
Full text (2,27 MB) |
3. Maksimalna hipoteka v slovenskem in primerjalnem pravu s pregledom sodne prakse : magistrsko deloMarko Samardžija, 2020, master's thesis Abstract: Predmet preučevanja in analiziranja je bila maksimalna hipoteka in v zvezi z njo tudi navadna hipoteka, brez katere učinkovite primerjave in analize ne bi bilo možno izpeljati. Prav tako je bila naloga osredotočena na ugotavljanje značilnosti avstrijske in hrvaške pravne ureditve hipoteke in maksimalne hipoteke, kar je nadalje rezultiralo v preučitvi in opisu razlik in podobnosti med omenjenima pravnima ureditvama z vidika instituta maksimalne hipoteke in slovensko ureditvijo le-te. Ključna razlika je vsekakor togost slovenskega pravnega reda, ki ne omogoča konverzije maksimalne hipoteke v navadno hipoteko in razpolaganja s še neizbrisano hipoteko v zemljiški knjigi ter možnostjo zamenjave vrstnega reda hipotek. Na drugi strani pa se kaže njegova prednost na področju izvensodne prodaje notarske hipoteke, ki je avstrijsko pravo v takšni obliki ne pozna, prav tako pa izvensodne prodaje ne dovoljuje hrvaška ureditev. V okviru magistrske naloge sem analiziral tudi sodno prakso na področju maksimalne hipoteke, pri čemer velja opozoriti na sodbe Vrhovnega sodišča v zvezi s prenosom terjatev in maksimalnih hipotek iz bank na družbo za upravljanje terjatev bank, ki so odstopile od klasičnega stališča sodišč, da je pri prenosu terjatev, nastalih iz temeljnega upniško-dolžniškega razmerja, prehod maksimalne hipoteke izključen.
Kljub temu da si je slovenski zakonodajalec vzel zgled predvsem po nemškem in avstrijskem pravu, pa očitno ni prevzel vsega v celoti in v takšnem kontekstu, kot ga razumejo ti pravni redi, zaradi česar je s svojo togostjo povzročil težave gospodarstvu in trgovini med udeleženci v pravnem prometu, ki zaradi nefleksibilnosti ureditve najbolj trpijo.
Glede na navedeno in vse predstavljeno v tej nalogi sem mnenja, da je potrebno izboljšati pravne možnosti preoblikovanja maksimalne hipoteke v klasično, hkrati pa urediti možnost razpolaganja s hipoteko tudi po tem, ko ta še ni izbrisana iz zemljiške knjige in bi lahko služila kot nadaljnje zavarovanje za druge terjatve, tako da bi upniku vseeno nudila boljši vrstni red nastanka, kot če bi se ta na novo vpisovala v zemljiško knjigo.
Keywords: stvarno pravo, zastavna pravica, maksimalna hipoteka, navadna hipoteka, akcesornost, temeljno upniško-dolžniško razmerje
Published in DKUM: 18.06.2020; Views: 1580; Downloads: 466
Full text (836,65 KB) |
4. Hipoteka kot sredstvo zavarovanja kreditov fizičnih osebSara Sotlar, 2018, master's thesis Abstract: Hipoteka je zastavna pravica na nepremičninah in med drugim služi kot priljubljena vrsta zavarovanja kreditov bank in hranilnic, predvsem pri višjih izpostavljenostih posameznih komitentov.
Hipoteka nudi zastavnemu upniku precej trdno obliko zavarovanja, saj je tržna vrednost nepremičnine vnaprej ocenjena in dokaj stabilna.
Banke v primeru zavarovanja kreditov s hipoteko težijo k temu, da so pogodbe sklenjene v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa, saj imajo v primeru neplačila terjatve zavarovane s hipoteko možnost takoj zahtevati realizacijo hipoteke v izvršilnem postopku.
Nekatere posebnosti veljajo le pri maksimalni hipoteki, ki ni neposredno izvršljiva, saj varuje celotno upniško-dolžniško razmerje iz katerega bodo določene terjatve šele nastale. Lahko pa so neposredno izvršljive posamezne konkretne terjatve, ki izvirajo iz razmerja, ki je zavarovano z maksimalno hipoteko.
Hipoteka je stvarnopravno zavarovanje, ki učinkuje erga omnes in s katerim upnik zavaruje vrstni red poplačila svoje terjatve v primeru neplačila.
Pri vpisu hipoteke se zaznamuje tudi neposredna izvršljivost in opiše zavarovan terjatev. V toku kreditnega razmerja pa lahko pride do določenih sprememb pri zavarovani terjatvi kot so na primer sprememba dobe odplačila, sprememba obrestne mere itd. V primeru povišanja obrestne mere pomeni, da se mora povečati tudi hipotekarno jamstvo, zato je za takšno spremembo potrebno vpisati novo hipoteko.
Ker je hipoteka akcesorna pravica je njen prenos mogoče le skupaj z zavarovano terjatvijo.
Hipoteka preneha v primeru plačila zavarovane terjatve, če je ji upnik odpove, zaradi konsolidacije ali pa v primeru neplačila terjatve zavarovane s hipoteko v postopku prisilne prodaje.
Razlikujemo prenehanje hipoteke v materialnem in formalnem smislu. Hipoteka preneha v materialnem smislu zaradi razlogov, ki so našteti zgoraj, v formalnem smislu pa šele ko se predlaga izbris hipoteke iz zemljiške knjige.
Keywords: hipoteka, maksimalna hipoteka, sredstvo zavarovanja, neposredna izvršljivost, vrstni red hipoteke, akcesorna pravica, prenos hipoteke, prenehanje hipoteke
Published in DKUM: 14.12.2018; Views: 2094; Downloads: 247
Full text (591,99 KB) |
5. Vrste hipotek v slovenskem pravuPatrik Velički, 2018, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu so predstavljene vrste hipotek v slovenskem pravu. Vsaka vrsta hipoteke ima svoje specifičnosti, vendar pravila in načela veljajo za vse enako. Za nekatere vrste hipotek so primeri iz sodne prakse. Poleg vrst hipotek v slovenskem pravu sta predstavljena splošni pojem in obseg hipoteke, za lažje razumevanje, kaj sploh je hipoteka in zakaj jih imamo v Republiki Sloveniji več vrst. V zaključnem delu so predstavljeni še prepovedani dogovori, brez katerih bi verjetno stranke lahko privilegirale svoj položaj in prenehanje hipoteke.
Keywords: vrste hipotek, maksimalna hipoteka, nadhipoteka, skupna hipoteka, fiksna hipoteka, nastanek hipoteke, načela hipoteke, prenehanje hipoteke, poplačilo hipoteke.
Published in DKUM: 21.09.2018; Views: 2132; Downloads: 364
Full text (282,17 KB) |
6. Pravna problematika zavarovanja terjatev bank s pogodbeno hipotekoNataša Počkaj, 2016, master's thesis/paper Abstract: Zavarovanje s hipoteko je oblika stvarnopravnega zavarovanja. Nudi relativno trdno zavarovanje, saj je tržna vrednost nepremičnin znana in dokaj stabilna. Banke kot hipotekarni upniki težijo k temu, da bi svoje terjatve zavarovale z neposredno izvršljivimi notarskimi zapisi. Pri postopku zavarovanja imajo pomembno vlogo notarji, ki sestavljajo neposredno izvršljive notarske zapise. Pogodbena hipoteka nastane na podlagi sporazuma o ustanovitvi hipoteke, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo, in na katerem je podpis zastavitelja overjen. Takšna hipoteka ni neposredno izvršljiva.
Če banka razpolaga z neposredno izvršljivim notarskim zapisom, lahko zahteva realizacijo hipoteke neposredno v izvršilnem postopku. Izpolnjene morajo biti predpostavke neposredne izvršljivosti. Bančna terjatev mora nastati na podlagi pogodbe, sklenjene v obliki notarskega zapisa. Dolžnik izjavi soglasje z neposredno izvršljivostjo svoje obveznosti v obliki notarskega zapisa. Predmet obveznosti mora biti določen, obveznost pa dospela. Tedaj je notarski zapis primeren izvršilni naslov.
Posebnosti veljajo pri maksimalni hipoteki, katera ni neposredno izvršljiva, lahko po so neposredno izvršljive posamezne konkretne terjatve, ki nastanejo znotraj maksimalne hipoteke. Maksimalna hipoteka varuje upniško dolžniško razmerje, iz katerega bodo določene terjatve nastajale.
Po sklenitvi neposredno izvršljivega notarskega zapisa, notar predlaga poleg vpisa hipoteke v zemljiško knjigo, tudi zaznambo neposredne izvršljivosti, ki se zaznamuje pri tej hipoteki. Vpis hipoteke učinkuje erga omnes in varuje poplačilni vrstni red. Vrstnega reda ni mogoče spreminjati, saj ima prej pridobljena stvarna pravica prednost pred kasneje pridobljeno stvarno pravico. Sprememba vrstnega reda je mogoča s prireditvijo ali podreditvijo poplačilnega vrstnega reda, kar se zaznamuje pri hipoteki kot pravno dejstvo.
Določeni vpisi varujejo vrstni red hipoteke. To so predznamba pridobitve, prenosa ali prenehanja hipoteke in zaznamba vrstnega reda. V zvezi z zaznambo ločimo zaznambo vrstnega reda za pridobitev, prenos ali prenehanje hipoteke, vpis v zaznamvanem vrstnem redu in izbris. Gre za pogojne vpise, ki se morajo opravičiti v določenem roku. Zaznamba vrstnega reda se prenaša na podlagi izjave predlagatelja zaznambe vrstnega reda, ki jo sprejme na zapisnik notar, ki hrani predlagateljevo pravico razpolaganja z vrstnim redom, pri čemer se smiselno uporabljajo pravila o notarski hrambi.
V bančni praksi se lahko spremeni tudi zavarovana terjatev. Banka želi kljub spremembi zavarovane terjatve ohraniti obstoječ vrstni red hipoteke. Hipotekarno jamstvo se zaradi načela zaupanja v zemljiško knjigo ne sme povečati. Z zaznambo spremembe pri hipoteki je mogoče zaznamovati znižanje obrestne mere ter podaljšati ali skrajšati zapadlost terjatve, saj te spremembe ne pomenijo povečanega hipotekarnega jamstva. Povišanje obrestne mere pomeni tudi povečanje hipotekarnega jamstva, zato je mogoče razliko med novo in staro obrestno mero vpisati le kot novo hipoteko.
Hipoteka kot akcesorna pravica ni samostojno prenosljiva. Prenos hipoteke je mogoč samo skupaj s prenosom zavarovane terjatve. Če se zavarovana terjatev ne prenese skupaj s hipoteko, potem hipoteka zaradi svoje akcesorne narave preneha. Pri delnem prenosu terjatve lahko pride do skupnega imetništva hipoteke. Pri prenosu terjatev, zavarovanih v okviru maksimalne hipoteke, je prenos maksimalne hipoteke izključen. Mogoče je prenesti le celotno temeljno razmerje. Tudi pri maksimalni hipoteki ni izključeno skupno imetništvo hipoteke.
Hipoteka preneha, če ne obstaja več zavarovana terjatev (izjema velja za maksimalno hipoteko), če se ji hipotekarni upnik odpove ali pa preneha zaradi konsolidacije. Hipoteka preneha tudi s prisilno prodajo, četudi hipotekarni upnik ni bil v celoti poplačan. Ko hipoteka preneha v materialnem smislu, je potrebno predlagati še njen izbris iz zemljiške knjige. Tako preneha še v formalnem pomenu.
Keywords: hipoteka, maksimalna hipoteka, hipotekarno zavarovanje, neposredno izvršljiv notarski zapis, sporazum o zavarovanju, neposredna izvršljivost, zaznamba neposredne izvršljivosti, načelo akcesornosti, sprememba zavarovane terjatve, zaupanje v zemljiško knjigo, prednostni vrstni red, sprememba poplačilnega vrstnega reda, varovalne pravice, prenos hipoteke, prenos zavarovane terjatve, skupno imetništvo hipoteke, načelo nedeljivosti hipotekarnega jamstva, prenehanje hipoteke, prodaja nepremičnine v izvršilnem postopku
Published in DKUM: 10.12.2016; Views: 3078; Downloads: 697
Full text (1,15 MB) |
7. POJAVNE OBLIKE ZASTAVNE PRAVICE S PREGLEDOM AKTUALNE SODNE PRAKSEDavorin Lorenčič, 2016, undergraduate thesis Abstract: Zastavna pravica je omejena stvarna pravica na točno določeni tuji stvari ali premoženjski pravici, ki služi zavarovanju točno določne terjatve, ki jo ima imetnik zastavne pravice proti lastniku zastavljene stvari oziroma imetniku zastavljene pravice ali proti tretji osebi, ki ni sočasno tudi zastavitelj.
Zastavna pravica se ustanavlja z namenom zavarovanja denarne terjatve. Zastavna pravica je stranka pravica, ki je v svojem nastanku, obstoju, prenosu in prenehanju odvisna od glavne pravice, ki jo predstavlja zavarovana terjatev. V skladu s 1. odstavkom 128. člena SPZ so z zastavno pravico zavarovane tudi stranske terjatve, zlasti obresti, terjatve iz naslova odškodninskih obveznosti in procesni stroški ter stroški izterjave.
Predmet zastavne pravice so na podlagi 3. odstavka 128. člena SPZ lahko stvari, pravice in vrednostni papirji, če je z njimi mogoče razpolagati in če imajo premoženjsko vrednost.
Zastavna pravica lahko nastane na podlagi pravnega posla, zakona ali odločbe sodišča. Za pridobitev zastavne pravice na podlagi pravnega posla se zahteva veljaven pravni posel, iz katerega izhaja obveznost ustanoviti zastavno pravico (pravni naslov), sporazum o ustanovitvi zastavne pravice, razpolagalna sposobnost zastavitelja in izpolnitev drugih pogojev, ki jih določa SPZ. Zastavna pravica na podlagi sodne odločbe nastane predvsem v postopku izvršbe in zavarovanja. Zakonita zastavna pravica pa nastane v trenutku, ko so izpolnjeni vsi pogoji, ki jih za nastanek zastavne pravice določa zakon.
Kot prva od pojavnih oblik zastavne pravice je v 3. poglavju te diplomske naloge podrobneje obravnavana hipoteka. Hipoteka je neposestna oblika zastavne pravice, kjer po ustanovitvi zastavne pravice nepremičnina še naprej ostane v posesti zastavitelja. Publiciteta hipoteke se zagotavlja z vpisom v zemljiško knjigo. Pravni posel o ustanovitvi hipoteke je lahko sklenjen tudi v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa. Prednost takšne notarske hipoteke pred klasično hipoteko je v fazi realizacije hipoteke, saj zastavni upnik pri hipoteki na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa že razpolaga z izvršilnim naslovom in mu zato ni potrebno vlagati hipotekarne tožbe. V okviru poglavja o hipoteki so obravnavane še skupna hipoteka, maksimalna hipoteka in nadhipoteka.
V nadaljevanju diplomske naloge sta obravnavani zastavni pravici na premičninah in sicer ročna zastavna pravica in neposestna zastavna pravica. Prva je svoje ime dobila po načinu svojega nastanka, kjer zastavitelj predmet zastave izroči zastavnemu upniku oziroma tretji osebi v neposredno posest. Zastavitelj z ustanovitvijo ročne zastave izgubi neposredno posest premičnine, zato je ne more več izkoriščati oziroma je uporabljati pri svoji ekonomski dejavnosti. Iz tega razloga ima ročna zastavna pravica manjši praktični pomen kot ga ima neposestna zastavna pravica ali morebiti fiduciarna lastnina.
Kot pove že samo ime, pa pri neposestni zastavni pravici zastavitelj ne izroči zastavljene premičnine v neposredno posest zastavnemu upniku ali tretjemu zanj, temveč premičnina ostane v neposredni posesti zastavitelja oziroma tretjega zanj. Pri neposestni zastavni pravici je potrebno ločiti navadno in registrsko neposestno zastavno pravico. Prva nastane s sporazumom v oblik neposredno izvršljivega notarskega zapisa, druga pa z vpisom zastavne pravice v register neposestnih zastavnih pravic, ki se opravi na podlagi takšnega notarskega zapisa.
Kot zadnja je v diplomski nalogi obravnavana zastavna pravica na terjatvi.
Če zavarovana terjatev ob njeni dospelosti ni plačana, lahko zastavni upnik zahteva prodajo predmeta zastave in poplačilo zavarovane terjatve, skupaj z obrestmi in stroški, iz njegove vrednosti.
Keywords: Zastavna pravica, Hipoteka, Notarska hipoteka, Maksimalna hipoteka, Skupna hipoteka, Nadhipoteka, Ročna zastavna pravica, Neposestna zastavna pravica, Zastavna pravica na terjatvah, Pogodbena zastavna pravica, Prisilna zastavna pravica, Zakonita zastavna pravica, Stvarnopravno zavarovanje terjatev.
Published in DKUM: 22.07.2016; Views: 2645; Downloads: 422
Full text (1,09 MB) |
8. HIPOTEKARNA ZAVAROVANJA V SODNI PRAKSISabina Žibret, 2015, undergraduate thesis Abstract: Hipoteka kot oblika zastavne pravice na nepremičninah je ena izmed pomembnejših oblik zastavnih pravic, ki jih ureja Stvarnopravni zakonik, ki je stopil v veljavo 1. januarja 2003. Stvarnopravni zakonik ureja predvsem materialnopravno ureditev hipoteke, postopkovna pravila pri realizaciji hipotekarnega zavarovanja pa so urejena v Zakonu o izvršbi in zavarovanju, kjer je z avgustom letos pričela veljati novela K (Uradni list RS, št. 54/2015 ), ki ponovno prinaša nekaj sprememb na področju izvršbe. V postopku stečaja pa so za hipotekarnega upnika upoštevne določbe Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, ki je zadnjo (šesto) spremembo doživel leta 2013 z novelo F (Uradni list RS, št. 100/13). Ker je hipoteka tipična knjižna pravica, katere vpis je v večini primerov konstitutivne narave, je najbolj pomemben zakon na tem področju Zakon o zemljiški knjigi, ki ureja temelje vknjižbe hipotekarnega zavarovanja v zemljiško knjigo. Namen mojega diplomskega dela je predstaviti hipotekarno zavarovanje v čim bolj strnjeni obliki, saj je tematika zelo široka. Poskušala sem izpostaviti najbolj pomembne vidike in lastnosti hipotekarnega zavarovanja kot sredstva za varstvo upnika v pravnem prometu.
Diplomsko delo je razdeljeno na devet okvirnih poglavij. V začetnih poglavjih sem poskušala na kratko predstaviti funkcijo hipoteke in temeljna načela hipotekarnega prava, ki so, kot lahko vidimo, izjemno pomembna tudi pri odločanju v sporih na tem (hipotekarnem) področju. V nadaljevanju nekaj besed namenjam samemu nastanku hipoteke, torej kaj hipoteka kot oblika zavarovanja obsega, prav tako pa sem na kratko predstavila še posebne oblike hipoteke. Največ pozornosti sem posvetila realizaciji hipoteke in kako mora hipotekarni upnik postopati, če želi dobiti poplačilo svoje zapadle terjatve, in kako poteka sama prodaja zastavljene nepremičnine. Nekaj besed sem namenila tudi zunajsodni prodaji nepremičnine preko notarja, katere izvajanje pa je pri nas do nadaljnjega (žal) še zadržano. V zadnjem delu diplomskega dela sem predstavila še načine prenosa hipoteke ter na samem koncu še prenehanje hipoteke zaradi različnih razlogov. V celotnem diplomskem delu so v primerjavo podani relevantni primeri tako iz starejše kot tudi aktualne sodne prakse. V sklepu na kratko povzemam svoje mnenje glede opisane tematike in izpostavljam nekaj problemov, ki so se mi izpostavili ob preučevanju sodne prakse.
Keywords: hipotekarno zavarovanje, temeljna načela, vknjižba pravice, maksimalna hipoteka, notarski zapis, terjatev, realizacija hipoteke, izvršilni postopek, poplačilo upnika, sodna praksa
Published in DKUM: 09.12.2015; Views: 1798; Downloads: 235
Full text (982,28 KB) |
9. HIPOTEKA IN AKTUALNA SODNA PRAKSARebeka Mihinjač, 2014, undergraduate thesis Abstract: Hipoteka je zastavna pravica na nepremičninah. Je neposestna zastavna pravica, kar pomeni, da zastavitelj ohrani posest nad obremenjeno nepremičnino in jo lahko še naprej nemoteno uporablja. Njen predmet je torej točno določena nepremičnina, ki služi zavarovanju ene ali več točno določenih terjatev in ki zastavnega upnika pooblašča, da se za zavarovano terjatev, v kolikor mu ta ni pravočasno izpolnjena, poplača iz vrednosti zastavljene nepremičnine. Poplačilna pravica zastavnega upnika ima prednost pred vsemi drugimi upniki zastavitelja. V zvezi z nastankom je potrebno razlikovati med različnimi vrstami hipoteke. Ločimo namreč pogodbeno hipoteko, ki nastane na podlagi pravnega posla, prisilno hipoteko, ki nastane na podlagi sodne odločbe in zakonito hipoteko, ki nastane na podlagi zakona. Poleg tega poznamo tudi posebne vrste hipoteke, tj. nadhipoteko, skupno hipoteko, maksimalno hipoteko in zastavno pravico na nevpisanih nepremičninah.
Ker je hipoteka knjižna stvarna pravica, se za njeno ustanovitev zahteva vpis v zemljiško knjigo, ki ima konstitutivni učinek. Izjema od navedenega je zakonita hipoteka, ki nastane v trenutku, ko so izpolnjeni zakonski pogoji. Vpis zakonite hipoteke v zemljiško knjigo ima zato le deklaratorni učinek.
V kolikor s hipoteko zavarovana terjatev ob dospelosti ni plačana, se lahko hipotekarni upnik iz hipoteke poplača. V kolikor gre za pogodbeno hipoteko, mora hipotekarni upnik najprej pridobiti izvršilni naslov. Slednjega pridobi tako, da vloži hipotekarno tožbo, s katero zahteva, da se zastavljena nepremičnina proda. Če je bila hipoteka ustanovljena na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa, pa slednji že predstavlja izvršilni naslov in hipotekarni upnik lahko vloži izvršilni predlog neposredno na sodišče. Po prisilni prodaji obremenjene nepremičnine se upniki poplačajo iz izkupička od prodaje in sicer po vrstnem redu, kot so pridobili pravice.
V zvezi s prenehanjem hipoteke je potrebno razlikovati med njenim materialnim in formalnim prenehanjem. Materialno hipoteka preneha, če so izpolnjeni pogoji za njen izbris iz zemljiške knjige. Vse do izbrisa iz zemljiške knjige pa hipoteka obstaja le še formalno, kar pomeni, da je hipotekarni upnik ali zastavitelj ne more več uporabiti za zavarovanje drugih terjatev. Formalno torej hipoteka preneha z izbrisom iz zemljiške knjige, njeno materialno prenehanje pa je podano, če preneha zavarovana terjatev, če hipotekarni upnik odstopi zavarovano terjatev brez hipoteke, v primeru konsolidacije, če se hipotekarni upnik hipoteki odreče, če hipoteka ugasne, če pride do dobroverne pridobitve nepremičnine, ki je obremenjena z nevpisano zakonito hipoteko ali če se obremenjena nepremičnina proda za poplačilo zavarovane terjatve.
Keywords: hipoteka, zastavna pravica na nepremičninah, neposestna zastavna pravica, hipotekarni upnik, pogodbena hipoteka, prisilna hipoteka, zakonita hipoteka, maksimalna hipoteka, skupna hipoteka, nadhipoteka
Published in DKUM: 08.05.2014; Views: 4535; Downloads: 965
Full text (868,02 KB) |
10. MAKSIMALNA HIPOTEKA V SLOVENSKEM IN HRVAŠKEM PRAVU TER ZEMLJIŠKI DOLG V SLOVENSKEM IN NEMŠKEM PRAVUBarbara Boštele, 2013, undergraduate thesis Abstract: V svojem diplomskem delu sem pozornost usmerila na dve ključni stvarnopravni obliki zavarovanja plačil. Posojilodajalec pravzaprav nikdar ni zanesljivo prepričan, da mu bo znesek, dan posojilojemalcu, v celoti povrnjen. Stvarnopravni zakonik je tako s 1. 1. 2003 v slovenski pravni red vnesel dve novi, moderni obliki zavarovanja plačil oziroma terjatev. V prvi polovici diplomskega dela sem pozornost posvetila slovenski pravni ureditvi maksimalne hipoteke in zemljiškega dolga, v drugem delu pa sledi proučitev tuje pravne ureditve obeh institutov, in sicer hrvaške ureditve maksimalne hipoteke ter nemške ureditve zemljiškega dolga.
Maksimalna hipoteka služi za zavarovanje terjatev, ki še niso nastale oziroma v trenutku nastanka njihova višina še ni znana. Tako posojilojemalec oziroma lastnik obremenjene nepremičnine ter posojilodajalec oziroma upnik skleneta zastavno pogodbo, s katero se stranki izrecno dogovorita, da bosta na nepremičnini ustanovili maksimalno hipoteko za zavarovanje terjatev. Formalno gledano pa maksimalna hipoteka seveda nastane z vpisom v zemljiško knjigo.
Maksimalna hipoteka ima tudi to prednost, da preneha šele s prenehanjem temeljnega upniško-dolžniškega razmerja. To pomeni, da bo lahko hipotekarni upnik ne glede na to, koliko terjatev je in bo nastalo iz takega razmerja, zahteval realizacijo maksimalne hipoteke, dokler bo obstajalo temeljno upniško-dolžniško razmerje.
Drug v diplomi predstavljen institut za zavarovanje terjatev je zemljiški dolg. Temeljna oziroma bistvena razlika med zemljiškim dolgom in maksimalno hipoteko je v akcesornosti. Zemljiški dolg ni, za razliko od maksimalne hipoteke, odvisen od obstoja terjatve in se tako lahko prenaša brez terjatve, lahko se ga samostojno zastavi, po poplačilu terjatve se lahko uporabi za zavarovanje novih terjatev itd. Načeloma se ga ustanovi za zavarovanje terjatev (t. i. zavarovalni zemljiški dolg), čeprav je možno ustanoviti tudi t. i. izolirani zemljiški dolg. Vsak zemljiški dolg, ki ga lastnik obremenjene nepremičnine ne ustanovi za zavarovanje terjatev, je izolirani zemljiški dolg.
Zemljiški dolg je uveljavljen predvsem v nemški pravni praksi. V slovenskem pravu je še zmeraj hipoteka tista, ki se je poslužujejo posamezniki za zavarovanje terjatev pa tudi banke. V Nemčiji banke za zavarovanje terjatev uporabljajo izključno zemljiški dolg.
Ob ustanovitvi zemljiškega dolga sodišče izstavi tudi zemljiško pismo, ki je vrednostni papir in v slovenskem pravnem redu predstavlja izvršilni naslov. Nemško pravo pa poleg pisemskega zemljiškega dolga pozna tudi t. i. knjižni zemljiški dolg, pri katerem pa se zahteva samo vpis v zemljiško knjigo.
Ena izmed glavnih negativnih lastnosti zemljiškega dolga, ki je najverjetneje tudi vzrok za manjše zanimanje njegove uporabe za zavarovanje terjatev v Sloveniji, je nevarnost, da bo upnik, ki je imetnik zemljiškega dolga, kršil obligacijsko zavarovalno pogodbo, katere stranka je, in bo zemljiški dolg prenesel na tretjo osebo. Res pa je, da upnik v tem primeru odškodninsko odgovarja.
Keywords: maksimalna hipoteka, zastavna pogodba, notarska maksimalna hipoteka, temeljno upniško-dolžniško razmerje, zemljiški dolg, zavarovalni zemljiški dolg, izolirani zemljiški dolg, akcesornost, zemljiško pismo, izvršilni naslov, zavarovalna pogodba
Published in DKUM: 15.04.2013; Views: 4979; Downloads: 777
Full text (611,40 KB) |
