1. Ali makroekonomska neravnovesja še vedno predstavljajo problem?Jaša Roškar, 2021, undergraduate thesis Abstract: Makroekonomska neravnovesja so področje, kjer se ugotavljajo makroekonomske
razmere v evropskih državah na 14 področjih, ali so te države v čezmernem neravnovesju
ali ravnovesju. V diplomskem delu bomo najprej predstavili povezavo s predhodnimi
ekonomskimi misleci in kako so se že v preteklosti navezovali na iskanje in določanje
neravnovesij. V prvem delu diplomskega dela smo zato prikazali najprej teorijo
optimalnega valutnega območja ter značilnosti Ekonomske in monetarne unije z vsemi
prednostmi in slabostmi evra. Podrobneje smo predstavili postopek makroekonomskih
neravnovesij in kako se ta prepoznavajo ter odpravljajo, nato pa smo v drugem delu
diplomskega dela vsakega izmed 14 kazalnikov makroekonomskih neravnovesij opisali.
Na koncu smo analizirali kazalnike v Sloveniji in izpostavili tiste kazalnike, kjer so bila
najbolj izstopajoča neravnovesja v naši državi v letih 2010, 2018 in 2019 ter na področju
teh izstopajočih kazalnikov naredili primerjavo s tistimi evropskimi državami, ki so pri
vsakem kazalniku v letu 2020 imele najboljše in najslabše vrednosti. Končne ugotovitve
so bile, da v Sloveniji ni bilo opaziti pretiranih čezmernih neravnovesij, saj je izstopajočih
kazalnikov bilo le 5. Najbolj izstopajoč kazalnik je bil javni dolg, ki se je od leta 2010 do
2015 močno povečal in se začel zniževati od leta 2015 do 2019, ko je znašal 65,6% BDP.
V letu 2020 se je javni dolg spet začel povečevati, saj je k povečanju javnega dolga močno
pripomogel tudi vpliv pandemije Covid-19. Javni dolg je leta 2020 presegal prag
kazalnika za več kot 20 odstotnih točk BDP, kar je ogromno, a Slovenija še vedno ni na
področju dolga med slabšimi evropskimi državami.
Keywords: makroekonomska neravnovesja, postopek makroekonomskih
neravnovesij, optimalno valutno območje, Ekonomska in monetarna unija, analiza
kazalnikov makroekonomskih neravnovesij
Published in DKUM: 11.11.2021; Views: 908; Downloads: 126
 Full text (981,94 KB) |
2. ANALIZA VPLIVA UKREPOV INŠTITUCIJ EU NA TRG DRŽAVNIH OBVEZNIC EMU V ČASU GLOBALNE FINANČNE IN DOLŽNIŠKE KRIZEGabrijela Konrad, 2016, master's thesis Abstract: Že od same ustanovitve Evropske monetarne unije in uvedbe evra kot skupne valute so finančni trgi zanemarjali kreditna tveganja, premalo pozornosti so namenjali makroekonomskim podatkom posamezne države. Vrsto let so se države zadolževale in povečevale javni dolg kljub visokim, nekatere z nevzdržnimi proračunskimi primanjkljaji, s strukturnimi reformami se je odlašalo. Evropska unija je imela postavljena merila in smernice za nadzorovanje javnih financ, vendar brez enotne fiskalne unije nima instrumentov za ukrepanje. Šele v globalni finančni in kasneje dolžniški krizi se je resnost nastale makroekonomske situacije odrazila na razmikih v donosnostih posameznih držav, finančni trgi so se večkrat odzvali panično, zaradi česar je prišlo do pretiranega povišanja razmikov, kar je v nekaterih primerih, celo državam, onemogočilo dostop do finančnih virov na trgu. Potrebni so bili ukrepi institucij EU, na eni strani za rešitev nastalih težav v finančnem sistemu, na drugi strani za rešitev javnih financ posameznih držav.
Evropska centralna banka je odigrala največjo vlogo pri posredovanju na trgih, najprej se je na spremenjene razmere odzvala z zniževanjem ključne obrestne mere, kasneje zaradi kreditnega krča še z drugimi nestandardnimi ukrepi monetarne politike. Z neposrednim odkupom vrednostnih papirjev od poslovnih bank je želela povečati kreditno aktivnost. Po začetnih odkupih, ki so dosegali do 10 mrd evrov mesečno, je januarja 2015 trge šokirala z napovedjo odkupov v višini 60 mrd evrov mesečno. V empiričnem delu magistrskega dela je s pomočjo statističnih metod na vzorcu 14 držav evroobmočja in v časovnem obdobju od 1. 1. 2007 do 31. 12. 2015 analiziran učinek napovedi in začetek izvajanja posameznih ukrepov ECB-ja na donosnost in volatilnost 10-letnih državnih obveznic. V analizo zajamemo 6 podvzorcev, vsak je sestavljen iz dveh obdobij, eden zajema prelomni datum, ko se je odvijalo zasedanje Evropske centralne banke, na katerem so bili napovedani pomembni ukrepi in eno obdobje, v katerem ni bilo objav s strani Evropske centralne banke. Volatilnost donosnosti med posameznimi obdobji analiziramo s pomočjo razlike v statistični sredini, s čimer želimo ugotoviti odzivnost donosnosti na ukrepe Evropske centralne banke. Ugotovimo, da napoved nestandardnih ukrepov v večji meri poveča volatilnost donosnosti ter zniža donosnost 10-letnih obveznic evroobmočja, zajetih v vzorec, v primerjavi s standardnimi ukrepi, ki na trgu ne povzročijo šoka. Prihaja pa tudi do razlik med posameznimi državami, na eni strani so države, kjer je volatilnost večja, na drugi strani druge, katerih donosnost ne odreagira v tolikšni meri. V vseh primerih najbolj odreagira donosnost 10-letne nemške državne obveznice.
Keywords: makroekonomska neravnovesja, finančni sistem, Evropska monetarna unija, Evropska centralna banka, Evropski sklad za finančno stabilnost, Evropski stabilizacijski mehanizem, nestandardni ukrepi monetarne politike, volatilnost obveznic, donosnost državnih obveznic
Published in DKUM: 15.09.2016; Views: 1433; Downloads: 143
Full text (3,54 MB) |
3. MAKROEKONOMSKA NERAVNOVESJA V EVROOBMOČJUManica Novak, 2014, master's thesis Abstract: Z ustanovitvijo Evropske monetarne unije se je za države članice mnogo stvari spremenilo. Po začetnih letih gospodarskega razcveta, ko je kazalo, da EMU deluje dobro, so se s krizo pokazale nekatere slabosti v zasnovi. Če je prej veljalo, da so vse makroekonomske razlike, ki se pojavljajo med državami članicami le del normalnega procesa konvergence, pa so sedaj ta ista neravnovesja glavni razlog za skrb. EMU je po tem, ko je kazalo, da je najhujšega konec, prizadela dolžniška kriza do katere je prišlo zaradi kombinacije izgube konkurenčnosti in visoke zadolženosti številnih držav članic. To je vodilo do edinstvenih pretresov na finančnih trgih, ki so vse skupaj le še poslabšali. Zaradi velike medsebojne povezanosti in soodvisnosti držav članic, se je nestabilnost hitro začela prenašati iz ene države v drugo in je kmalu zajela celotno območje EMU.
Ker je EMU le monetarna unija, ne pa tudi fiskalna unija, so se razlike med državami le še povečevale. Ta kriza je pokazala, da je potrebna večja koordinacija politik in v ta namen je Evropska Komisija že sprejela dodatne ukrepe. Problem EMU je tudi, da države članice niso bile kaznovane, kadar makroekonomski indikatorji niso bili znotraj meja predpisanih z Maastrichtskimi kriteriji.
Keywords: makroekonomska neravnovesja, Evropska monetarna unija, saldo tekočega računa, konkurenčnost evroobmočja
Published in DKUM: 29.05.2014; Views: 1849; Downloads: 246
Full text (1,05 MB) |
