1. Obrazilna razvrstitev istopodstavnih poklicnih feminativov v izbranih južnoslovanskih jezikihIrena Stramljič Breznik, 2025, review article Abstract: V prispevku predstavljam sondažno primerjavo poklicnih feminativov v štirih južnoslovanskih jezikih: v slovenščini, hrvaščini, srbščini in makedonščini. Izhodiščni jezik primerjave je slovenščina, zato sem paberkovalno zbrala 105 slovenskih feminativov, ki se večinsko nanašajo na poklicno dejavnost, in zanje v ustreznih spletno dostopnih slovarskih virih drugih jezikov poiskala istopodstavne ustreznice. Kot vir sem uporabili le spletno dostopne slovarske vire primerjanih jezikov. Čeprav se medsebojno razlikujejo po leksikografskem konceptu in obsegu, sem hkrati pridobila tudi sociolingvistični uvid o statusu in namenjeni pozornosti sistemskemu uslovarjanju ženskospolskih vzporednic v posameznem jeziku.
Keywords: besedotvorje, poklicni feminativi, obrazilna razvrstitev, slovenščina, hrvaščina, srbščina, makedonščina
Published in DKUM: 01.12.2025; Views: 0; Downloads: 1
 Full text (1,07 MB)
This document has many files! More... |
2. Značilnosti živali in njihove vloge v izbranih slovanskih primerjalnih frazemihMihaela Koletnik, Natalia Kaloh Vid, 2025, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: V prispevku preučujemo knjižne slovenske, hrvaške, makedonske in ruske primerjalne frazeme z zoonimno sestavino, ki opredeljujejo človekove lastnosti (značajske, mentalne, telesne), človekova čustva in občutenja, vedenjske vzorce in stanja. Živalski frazemi s preslikavo zunanje podobe živali ter njenih ustaljenih, resničnih, domnevnih in pogosto antropomorfno pripisanih lastnosti na človeka označujejo ljudi in razkrivajo njihov značaj, poleg tega pa še nazorno prikazujejo človekovo vrednotenje živali v določeni skupnosti ter kakšen položaj ji ta pripisuje. Živali so največkrat instrumentalizirane za izražanje negativnih človeških značajev in medčloveških odnosov, kot so npr. lažnivost, lenoba, radovednost, neumnost, jeza, sovraštvo, ljubosumje, pijanost, redkeje pozitivnih, npr. delavnost, moč, zvestoba, ljubezen in razumevanje. V obravnavanih primerjalnih živalskih frazemih se nazorno razodeva hierarhičen človekov odnos do živali. Ohranja se središčnost človeške eksistence, živali pa so marginalizirane in v podrejenem položaju. Taka reprezentacija pa je nujno antropocentrična.
Keywords: slovenščina, hrvaščina, makedonščina, ruščina, frazeologija, primerjalni frazemi, zoonimi
Published in DKUM: 26.08.2025; Views: 0; Downloads: 17
Full text (646,25 KB)
This document has many files! More... |
3. Fonološke baze suškega govora : 120 let po izidu Macedonische Studien (1896) Vatroslava OblakaGjoko Nikolovski, 2016, original scientific article Abstract: Prispevek obravnava fonološke baze suškega govora, ki spada v jugovzhodno narečno skupino makedonskega jezika oz. v sersko-lagadinsko podskupino govorov. Ti govori se danes nahajajo v severnem delu Grčije, ki je bil do leta 1912 del etničnega ozemlja Makedoncev. Slovenski filolog Vatroslav Oblak je v letih 1891/1892 raziskoval narečja severno od Soluna in o njih napisal razpravo Macedonische Studien, v kateri je opisal solunski suški govor. Z glasovnimi refleksi, ki jih je našel v suškem govoru, je podprl svojo teorijo o solunski jezikovni osnovi stare cerkvene slovanščine (1895). Prispevek prinaša najsodobnejše stanje fonoloških baz suškega govora, in sicer 120 let po izidu omenjenega Oblakovega dela.
Keywords: makedonščina, stara cerkvena slovanščina, fonološke baze, suški govor
Published in DKUM: 22.02.2018; Views: 12455; Downloads: 116
Full text (653,61 KB)
This document has many files! More... |
4. Makedonija i nejzinite sosediDragi Stefanija, Lilijana Miodonska, 2009, original scientific article Abstract: Makedonija med balkanskimi sosedi
Danes ima Makedonija še vedno težek in nezavidljiv položaj – ne priznavajo ji imena, jezika, državotvornosti, politične integritete. Grki zavračajo ime za državo Makedonijo, makedonski jezik in makedonsko zgodovino od Aleksandra Makedonskega do danes; Srbi ne priznavajo makedonske cerkve (kot da je Makedonija poganska država); Bolgari želijo razlagati makedonščino kot bolgarsko narečje; Albanci želijo tretjino teritorialnega ozemlja (zahodne) Makedonije, kjer živi njihova manjšina, priključiti k svoji državi.
Keywords: makedonščina, Makedonija, mednarodni odnosi
Published in DKUM: 31.01.2018; Views: 1766; Downloads: 408
Full text (236,38 KB)
This document has many files! More... |
5. |
6. Oblikovanje slovenskega in makedonskega knjižnega jezikaNataša Hribar, Gjoko Nikolovski, 2010, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: Cilj prispevka je prikazati oblikovanje slovenskega in makedonskega knjižnega jezika ter zgodovinske okoliščine, v katerih se je proces oblikovanja omenjenih jezikov odvijal. Nastanek in razvoj obeh jezikov sta bila skozi vso zgodovino določena z dvema dejstvoma: relativno majhnostjo števila nosilcev teh jezikov in določeno stopnjo nedržavnosti vse do osamosvojitve obeh držav leta 1991. Ker sta se jezika razvijala v precejšnji geografski oddaljenosti ter pod različno močnim vplivom sosednjih jezikov in večjezikovnih tvorb, v okviru katerih so v različnih zgodovinskih obdobjih živeli Makedonci in Slovenci, je bilo v njunem razvoju pričakovano precej razlik. Namen prispevka pa je bil poiskati morebitne vzporednice v procesih razvoja in oblikovanja obeh knjižnih jezikov.
Keywords: slovenščina, makedonščina, knjižni jezik, zgodovina jezika
Published in DKUM: 07.06.2012; Views: 3408; Downloads: 69
 Link to full text |
