| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 6 / 6
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Namestitveni mehanizem magnetometra za nanosatelite : magistrsko delo
Matic Markovič, 2024, master's thesis

Abstract: Nanosateliti zaradi kompaktnih dimenzij, nizke mase in stroškovne učinkovitosti postajajo vse bolj dostopni širšemu krogu organizacij in raziskovalcev. Z natančnim merjenjem zemeljskega magnetnega polja prispevajo k raziskovanju geomagnetnih pojavov in nadzoru položaja. Izziv predstavlja vpliv elektromagnetnega polja nanosatelita na odčitek magnetometra. Magistrsko delo opisuje načrtovanje in izdelavo prototipa namestitvenega mehanizma magnetometra v obliki podsistema, skladnega s standardom PC104. Podsistem je mogoče integrirati v strukturo nanosatelitov in omogoča namestitev magnetometra na razdaljo, večjo od 1 m od strukture satelita. Tako zmanjšamo vpliv elektromagnetnega polja satelita na zanemarljivo raven. V delu so predstavljeni rezultati več meritev za ovrednotenje delovanja izdelanega podsistema.
Keywords: namestitveni mehanizem, magnetometer, nanosatelit, standard PC104, globoidno polžasto gonilo
Published in DKUM: 25.01.2024; Views: 193; Downloads: 0
.pdf Full text (6,86 MB)

2.
Meritve in validacija sklopljenosti in gostote magnetnega polja pri brezžičnem prenosu energije z razsmernikom D-razreda : doktorska disertacija
Jure Domajnko, 2022, doctoral dissertation

Abstract: V disertaciji je predstavljen razvoj merilnih sistemov, ki se lahko uporabljajo kot pomoč pri razvoju sistemov za brezžični prenos energije. Ker so sistemi za brezžični prenos energije kompleksnejši kakor klasični sistemi, ki energijo prenašajo preko žice, je tudi njihovo oteženo. Najbolj pomembna parametra pri brezžičnem prenosu energije, s pomočjo induktivne metode sta koeficient sklopljenosti med oddajnim in sprejemnin navitjem in gostota magnetnega polja, preko katerega se energija prenaša. Koeficient sklopljenosti vpliva na izkoristek sistema. Zaradi zračne reže med oddajnim in sprejemnim navitjem je koeficient sklopljenosti majhen. V primeru neporavnanosti med navitji, koeficient sklopljenosti še dodatno upade. Za pomoč pri iterativnem načrtovanju in integraciji navitij smo razvili merilni sistem, ki omogoča meritev koeficienta sklopljenosti v 3D prostoru. Gostota magnetnega polja zraven vpliva na koeficient sklopljenosti, pomembna za določitvi izsevanega magnetnega polja v prostor med samim procesom razvoja in integracije. Zato je bil razvit tudi merilni sistem, ki omogoča meritev gostote magnetnega polja oddajnega navitja, ki se napaja z razsmernikom tipa D.
Keywords: induktivni prenos energije, razsmernik razdreda D, gostota magnetnega polja, magnetometer, koeficient sklopljenosti
Published in DKUM: 09.03.2023; Views: 454; Downloads: 73
.pdf Full text (22,96 MB)

3.
Intuitivno vodenje robotske roke s kretnjami
Domen Ulbl, 2018, diploma project paper

Abstract: Pomembno področje razvoja v robotiki so novi pristopi k učenju robotov, ki bi njihovo uporabo približali ljudem brez strokovnega znanja iz robotike. V Projektnem delu je predstavljen princip vodenja robotske roke na podlagi kretenj rok uporabnika. Za zajem kretenj rok smo izbrali senzorski zapestnici Myo Armband, ki nam nudita meritve pospeška, kotne hitrosti in smeri magnetnega polja, iz katerih algoritem senzorske fuzije izračuna orientacijo v prostoru. V projektu smo predstavili možno teoretično razlago algoritma združevanja meritev za pridobivanje orientacije. Na podlagi informacije o orientaciji obeh zapestnic smo razvili kinematični model človeške roke in ga simulirali v simulacijskem programu V-REP. Algoritem vodenja s pomočjo kretenj in kinematičnega modela človeške roke smo preizkušali na simulaciji robotske roke Kinova Mico. Rezultate simulacije vodenja robotske roke s kretnjami smo predstavili v obliki videa.
Keywords: C++, kinematika, Kinova, kretnje, Mico, magnetometer, Myo Armband, pospeškometer, simulacija, robotska roka, vodenje, žiroskop
Published in DKUM: 07.02.2019; Views: 1911; Downloads: 155
.pdf Full text (1,45 MB)

4.
Digitalni navigacijski instrument z dolgo avtonomijo
Gregor Hudin, 2017, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi je predstavljen priročni digitalni navigacijski instrument, ki omogoča prikaz strani neba, časa, nadmorske višine in temperature. Njegov uporabniški vmesnik vsebuje le eno tipko, piskača in 12 digitalnih barvnih svetlečih diod. Omogočena je serijska komunikacija z računalnikom, konfiguriranje instrumenta prek krmilnih sporočil ter prikaz izmerjenih podatkov na računalnik. Razvili, sestavili in sprogramirali smo prototip instrumenta ter z meritvami preverili pravilnost njegovega delovanja.
Keywords: navigacija, digitalni instrument, vgrajeni sistem, senzor temperature in tlaka, magnetometer
Published in DKUM: 16.11.2017; Views: 1157; Downloads: 114
.pdf Full text (6,63 MB)

5.
MODELIRANJE DINAMIKE VOŽNJE Z ANALIZO MULTIMODALNIH PODATKOV O DELOVANJU VOZILA
Tom Marn, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Za komunikacijo z računalnikom v vozilu se pojavlja vedno več aplikacij in naprav, ki zahtevajo branje podatkov preko standardiziranega priključka. Kadar je to edina dovoljena ali mogoča poveza za zbiranje telemetričnih podatkov, naletimo na problem, ko zajeti podatki niso v želeni resoluciji ali razpoložljivi, kot zahteva njihova nadaljnja uporaba. V diplomski nalogi smo predlagali, kako priti do večje ločljivosti podatka o hitrosti vozila, kot je ločljivost, ki ustreza standardu ISO 15031-5 ali SAE J1939-71. Razvili smo merilni modul s pospeškometrom, žiroskopom in magnetometrom. S Kalmanovim filtrom smo združili senzorske podatke in jih povezali s podatki, zajetimi iz avtomobilskega računalnika. Tako smo nekoliko izboljšali ločljivost. Rezultate smo statistično potrdili z 30 krajšimi in 31 daljšimi vožnjami, na katerih smo ocenjene hitrosti in prevožene poti primerjali z referenčnimi podatki.
Keywords: modeliranje dinamike vožnje, Kalmanov filter, OBD, pospeškometer, žiroskop, magnetometer
Published in DKUM: 21.09.2016; Views: 1383; Downloads: 95
.pdf Full text (1,92 MB)

6.
ZAJEMANJE IN OBDELAVA SIGNALOV PRI ELEKTRONSKEM KOMPASU
Marko Šparakl, 2009, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi smo realizirali elektronsko kompenziran kompas. Na začetku smo podali vse pojme, ki jih moramo poznati za izdelavo kompasa. Nato smo opisali senzorje za merjenje magnetnega polja ter MEMS pospeškometer, s pomočjo katerega izračunamo nagib kompasa. V nadaljevanju smo predstavili še delovanje elektronsko kompenziranega kompasa, ter postopek pretvorbe izmerjenih komponent ZMP in kota nagiba v vodoravne komponente. Signale magnetnega senzorja smo zajemali z AD pretvornikom, ki je integriran v mikrokrmilniku. Težava pri zajemanju teh signalov je v tem, da vsebujejo šum in nedeterminirano preostalo napetost, ki je za faktor 10-krat večja od koristnega signala. Internemu AD pretvorniku smo z metodo prevzorčenja in decimacije izboljšali ločljivost iz 12 na efektivnih 16 bitov. Dobljene signale pa smo filtrirali še z nizkopasovnim digitalnim Butterworthovim filtrom 2. reda. Da bi se prepričali o učinkovitosti te metode smo za referenco uporabili zunanji 16 bitni AD pretvornik, ter rezultate primerjali še s precizijskim digitalnim instrumentom.
Keywords: elektronsko kompenziran kompas, magnetometer, MEMS pospeškometer, prevzorčenje in decimacija, povečanje ločljivosti AD pretvornika, digitalna obdelava signalov
Published in DKUM: 25.03.2009; Views: 2784; Downloads: 321
.pdf Full text (12,69 MB)

Search done in 0.22 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica