| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 3 / 3
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Koncentracijska taborišča v Jasenovcu in vloga obveščevalnih služb : magistrsko delo
Daniela Mitrić, 2014, master's thesis

Abstract: Na področju Jugoslavije je bilo v času 2. svetovne vojne mnogo koncentracijskih taborišč, v katerih so stradale številne žrtve. Kompleks taborišč v Jasenovcu je bil najbolj zloglasen zaradi svoje velikosti, organiziranosti, metod mučenja in pobijanja, krutosti ustašev, števila dnevnih žrtev in neprekinjenega delovanja. Obveščevalne službe, domače in predvsem tuje, so s pasivnim delovanjem pripomogle h kritičnim razmeram, dokler so imele od tega korist.
Keywords: genocid, hudodelstva zoper človečnost, koncentracijska taborišča, obveščevalne službe, naloge, vloga, magistrska dela
Published: 28.03.2014; Views: 890; Downloads: 104
.pdf Full text (579,93 KB)

2.
Detektivska in/ali poizvedovalna dejavnost v Sloveniji - pojmovne teoretične in praktične razjasnitve
Tadej Glavač, 2015, master's thesis

Abstract: Detektiv pomaga stranki, da hitreje in lažje pride do informacij/podatkov, ki jih potrebuje. Večkrat stranke tudi ne morejo ali ne znajo rešiti določenega problema ali ugotoviti dejanskega stanja. Pri ugotavljanju dejanskega stanja na osnovi dokazov, so detektivom v veliko pomoč upravičenja, ki jih lahko pri svojem delu uporabljajo v skladu z Zakonom o detektivski dejavnosti (2011). Dokazi (strokovno detektivsko poročilo, fotografije, posnetki in ostali dokazi), ki jih zberejo detektivi, potem obveljajo na sodiščih, kjer lahko detektivi tudi pričajo. Zelo pomembno je, da detektivi pri svojem delu upoštevajo načelo zakonitosti, kajti opravljanje detektivske dejavnosti lahko pomeni tudi poseg v človekovo zasebnost oziroma njegove pravice in svoboščine. Na podlagi analize virov, sodne prakse in intervjujev je bilo ugotovljeno, da gre pri detektivski dejavnosti pravzaprav za poizvedovalno dejavnost. Kajti pojem poizvedovalna dejavnost se navezuje na preiskovanje, iskanje, sledenje, ugotavljanje, povpraševanje, odkrivanje in zaznavanje. Največkrat pa se omenja kot delo zasebnih preiskovalcev in detektivov. Zaradi tega se ne sme dovoliti, da osebe registrirajo poizvedovalno dejavnost brez predhodnega izpolnjevanja pogojev po Zakonu o detektivski dejavnosti (2011). To pa zaradi tega, ker je detektivska dejavnost regulirana dejavnost, kar pomeni, da je potrebno pred registracijo izpolnjevati določene pogoje. Tako je nesprejemljivo, da nekdo brez pogojev registrira poizvedovalno dejavnost in opravlja detektivske storitve. Zakon o varstvu osebnih podatkov (2007) dopušča, da osebne podatke preko kontrol bolniških odsotnosti lahko zbirajo tudi nedetektivi, če imajo registrirano poizvedovalno dejavnost, kar je v nasprotju z vsem prej naštetim. Glede tega je bilo izdanih več nasprotnih mnenj, leta 2007 so to lahko opravljali le detektivi, v mnenju informacijskega pooblaščenca leta 2013 pa kar naenkrat vsi, ki imajo registrirano poizvedovalno dejavnost. Ker pa pod poizvedovalno dejavnost spada detektivska dejavnost in pa tudi kontrola bolniških dopustov, lahko zaključimo, da lahko kontrolo bolniške odsotnosti opravljajo le osebe, ki izpolnjujejo pogoje po Zakonu o detektivski dejavnosti (2011). S pridobivanjem osebnih podatkov se namreč ne bi smel ukvarjati vsak, ki se samo registrira. Nenazadnje je pomembno tudi varovanje osebnih podatkov, kar z nižanjem standardov vsekakor ni mogoče oziroma ne more biti zagotovljeno. Zato morajo pristojni organi predvsem v zvezi z registracijo nekaj spremeniti oz. preprečiti tovrstne registracije.
Keywords: detektivska dejavnost, detektivi, pooblastila, naloge, poizvedovanje, nadzor, vročanje, raziskave, magistrska dela
Published: 18.08.2015; Views: 1099; Downloads: 191
.pdf Full text (815,75 KB)

3.
Posebnosti združevanja denarnih sredstev z davčnega vidika v nekaterih evropskih državah in v Sloveniji
Tina Ajster, 2016, master's thesis

Abstract: V nalogi smo obravnavali enega izmed sistemov poslovanja z denarnimi sredstvi, to je združevanje denarnih sredstev, s katerim lahko skupine družb ustvarijo pomembne finančne prihranke. Osredotočili smo se na davčne ugodnosti in tveganja, ki lahko nastopijo ob vpeljavi takšnega sistema v skupini družb nastopijo. Seveda davčne posledice redkokdaj odvrnejo skupino družb od vzpostavitve sistema združevanja denarnih sredstev, saj so pri takšnih projektih na prvem mestu vedno poslovni cilji in uspehi, vendar pa lahko davčne posledice pomembno vplivajo na končno strukturo združevanja denarnih sredstev. Posledično je potrebno upoštevati davčne učinke pri vzpostavitvi združevanja denarnih sredstev, saj v nasprotnem primeru prihranki iz tega naslova morda ne bodo optimalni. V nalogi smo predstavili davčne učinke združevanja denarnih sredstev v nekaterih evropskih državah kot tudi v Sloveniji.
Keywords: združevanje denarnih sredstev, davčna zakonodaja, magistrska naloge, davki, povezane osebe, obresti
Published: 15.09.2016; Views: 420; Downloads: 73
.pdf Full text (988,64 KB)

Search done in 0.13 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica