Search the digital library catalog

Abstract: Zaključna naloga obravnava zapleten odnos med množičnimi mediji in obveščevalno-varnostnimi službami v sodobni družbi ter raziskuje, kako ljudje razumejo odnose med njima. Osredotoča se na to, kako javnost dojema medsebojne vplive množičnih medijev na obveščevalno-varnostne službe in obratno. Vplivi množičnih medijev na obveščevalno-varnostne službe se kažejo v več oblikah. Množični mediji imajo moč javnega razkritja informacij, ki zadevajo delovanje teh služb, kar lahko vodi do javne kritike, preiskav in vpliva na njihovo politiko in postopke. Javna objava občutljivih informacij lahko ogrozi operacije, vire in metode obveščevalno-varnostnih služb. Poleg tega medijsko poročanje o grožnjah in varnostnih vprašanjih oblikuje javno mnenje in s tem pritisk na obveščevalno-varnostne službe, da se osredotočijo na določena področja ali sprejmejo določene ukrepe. Vplivi obveščevalno-varnostnih služb na množične medije so pogosto bolj subtilni in manj vidni. Te službe skušajo vplivati na medijsko poročanje z namenom zaščite nacionalnih interesov, preprečevanja panike ali širjenja dezinformacij s strani nasprotnikov. To se lahko dogaja preko uradnih izjav, neformalnih stikov z novinarji ali celo preko prikritih operacij. Obstaja tudi tveganje, da obveščevalno-varnostne službe zlorabijo svojo moč za nadzor ali manipulacijo medijev, kar bi ogrozilo svobodo tiska in pravico javnosti do informacij. Razumevanje javne percepcije teh odnosov je ključno za ohranjanje ravnovesja med varnostjo države, transparentnostjo delovanja obveščevalno-varnostnih služb in svobodo množičnih medijev.
Keywords: percepcija javnosti, obveščevalno-varnostna dejavnost, magistrska dela
Published in DKUM: 12.11.2025; Views: 0; Downloads: 4
Full text (1,96 MB)

Abstract: V magistrskem delu so raziskana stališča prebivalcev Logatca do beguncev. V teoretičnem delu so najprej opredeljeni ključni pojmi, podana je pregledna predstavitev stanja aktualnih migracij, postopkov sprejema, nastanitve in integracije beguncev v Sloveniji, vključen pa je tudi povzetek nekaterih že izvedenih tujih in slovenskih raziskav. V raziskovalnem delu je predstavljena lastna empirična raziskava. Raziskana so stališča prebivalcev Logatca do beguncev ter povezanost izbranih dejavnikov s stališči. Ugotovljeno je, da so stališča prebivalcev Logatca do beguncev pretežno negativna in da demografske značilnosti niso statistično značilno povezane s stališči do beguncev. Prav tako je ugotovljeno, da pogostost stikov z begunci nima merljivega vpliva na stališča, medtem ko je kot najmočnejši napovedovalec stališč izkazana osebna izkušnja z begunci, pri čemer so bolj pozitivne izkušnje povezane z bolj pozitivnimi stališči. Izpostavljeno je, da razumevanje teh dejavnikov vpliva na oblikovanje javnega mnenja ter na pripravljenost družbe za sprejem in vključevanje beguncev. Vključevanje beguncev pa je v izrazito globalnem svetu, ob izzivih migracij, ki jih prinašajo družbene, gospodarske in politične razmere, neizogibno. Na podlagi ugotovitev je sklenjeno, da kakovost osebnih izkušenj predstavlja ključni dejavnik pri oblikovanju stališč do beguncev in da bi lahko spodbujanje pozitivnih medosebni stikov prispevalo k izboljšanju odnosa lokalne skupnosti do beguncev.
Keywords: magistrska dela
Published in DKUM: 11.11.2025; Views: 0; Downloads: 2
Full text (1,46 MB)

Abstract: V magistrskem delu smo opravili celovito in kritično analizo sistema javnih naročil v Republiki Srbiji. Izhajali smo iz predpostavke, da med normativno ureditvijo in dejansko prakso obstajajo številna odstopanja, ki pomembno vplivajo na učinkovitost, transparentnost in zakonitost postopkov javnega naročanja. V teoretičnem delu smo najprej predstavili koncept javnih naročil, analizirali nekaj ključnih gospodarskih subjektov in strukturo porabe javnih sredstev, nato pa podrobneje obravnavali zakonodajni okvir v Srbiji ter njegovo primerjavo z ureditvijo Evropske unije, katere del si Srbija dolgoročno prizadeva postati. Poseben poudarek smo namenili identifikaciji glavnih težav sistema, kot so politični vpliv, korupcija, netransparentnost in nezadosten nadzor. Nadalje smo se osredotočili na primerjavo javnega in zasebnega sektorja, kjer smo slednjega obravnavali kot potencialni vir prenosa dobrih praks in alternativnih pristopov k uspešnosti projektov. Empirični del magistrskega dela temelji na študiji primera uspešno izvedenega projekta v zasebnem podjetju iz Srbije, katerega lastnik je v okviru polstrukturiranega intervjuja predstavil ključne organizacijske, nadzorne in kadrovske prakse, ki po njegovem mnenju bistveno prispevajo k uspešni izvedbi projektov. Posebno pozornost je namenil vprašanjem odgovornosti, nadzora, izbire izvajalcev, preprečevanja korupcije in pomenu etičnih standardov. Na podlagi lastnih izkušenj je podal konkretna priporočila, ki bi jih bilo smiselno, ob ustrezni prilagoditvi, prenesti v sistem javnega naročanja. Rezultati raziskave kažejo, da bi lahko premišljen prenos določenih praks iz zasebnega sektorja prispeval k bolj učinkovitemu, preglednemu in odgovornemu sistemu javnega naročanja v Srbiji.
Keywords: študija primera, magistrska dela
Published in DKUM: 11.11.2025; Views: 0; Downloads: 0
Full text (1,06 MB)

Abstract: Ljudje si oblikujejo različna stališča, tudi do kriminalitete. Kriminaliteta nas dandanes pravzaprav spremlja na vsakem koraku, zato smo želeli izvedeti več o tej temi. Prebivalci na območju Policijske uprave Celje imajo do kriminalitete ustvarjena določena stališča, ki so nas zanimala v magistrski nalogi. osnovni problem, ki nas je zanimal, je bil kakšne so oblike kriminalitete, ki so najbolj prepoznavne pri prebivalcih in kako za njih deluje policija ter kako občutijo strah pred kriminaliteto in samo varnost. Problema smo se lotili sistematično. Preučili smo različne vire o kriminaliteti, o varnosti in delovanju policije. Izvedli smo kvantitativno raziskavi, t.j. anketiranje po metodi snežne kepe. Z raziskavo smo ugotovili, da prebivalci največ problemov pripisujejo drogam in njeni razširjenosti. Za njih Policija deluje dobro in v večini se počutijo varne, tako ponoči kot podnevi. Ženske občutijo večji strah pred kriminaliteto kot moški na javnih mestih. Za prebivalce PU Celje je delovanje varnostnih institucij dobro delujoče, tako, da dve-tretjini prebivalcev izraža pozitiven odnos do njih. Na podlagi ugotovitev se nam zdi najpomembneje, da Policija in drugi varnostni organi povečajo svojo prisotnost in angažiranost v lokalnih oziroma četrtnih skupnostih. Ko je Policija sprejela dejstvo, da za uspešen nadzor nad kriminaliteto potrebuje sodelovanje prebivalcev, je pričela izvajati policijsko delo v skupnosti. Tak način delovanja Policije vključuje redno komunikacijo z javnostjo, vidno prisotnost med prebivalci, svetovanje glede preventivne zaščite pred določenimi tveganji, izobraževanje otrok v šolah in podobno. Policije, ki še vedno opravljajo naloge na tradicionalen način, vse težje rešujejo varnostno problematiko. Policijsko delo v skupnost je filozofija in organizacijska strategija, ki temelji na sodelovanju Policije s prebivalci. S tem se oblikujejo tudi določena stališča prebivalcev do kriminalitete. Ker je policijsko delo v skupnosti zaznamovano s transparentnostjo in dostopnostjo informacij, so nas zanimala prav stališča. stališča prebivalcev se oblikujejo tudi pod vplivom medijev, ki so prisotni na vsakem koraku. Tako oblikovana stališča in strah pred kriminaliteto so v veliki meri prisotni pri skoraj vseh prebivalcih. Pogosta je zaznava, da vse oblike kriminalitete, zlasti tista z elementi nasilja naraščajo, čeprav uradni statistični podatki tega ne potrjujejo. Dodajamo, da kriminologi že desetletja preučujejo razmerje med mediji in kriminaliteto, ter se osredotočajo na vprašanje, kako mediji vplivajo na oblikovanje stališč o kriminaliteti. Analizirali smo strah pred kriminaliteto in njegove dejavnike. Strah pred kriminaliteto je tesno povezan s skrbjo ljudi za lastno varnost. Obstaja več dejavnikov, ki vplivajo na ta strah, med drugim viktimizacija, demografske razlike, posredna viktimizacija, neurejeno okolje, znaki nereda ter metodološki dejavniki. Vsi ti dejavniki imajo določen vpliv na doživljanje varnosti. varnost predstavlja temeljni pogoj za delovanje vsake družbe in njen razvoj, pri čemer imajo vsi prebivalci pravico do varnosti. Objektivno varnost pomeni odsotnost groženj pridobljenim vrednotam, subjektivno pa odsotnost strahu pred ogrožanjem teg vrednot. Viri ogrožanja varnosti imajo vedno lokalne posledice, zaradi česar je prisotnost Policije v skupnosti ključna.
Keywords: strah pred kriminaliteto, pregled študij, magistrska dela
Published in DKUM: 22.10.2025; Views: 0; Downloads: 17
Full text (930,98 KB)

Abstract: Magistrska naloga obravnava problematiko medvrstniškega nasilja v osnovnih šolah v Pomurju. Osredotoča se na njegove pojavne oblike, pogostost in načine odzivanja šolskih strokovnih delavcev. Medvrstniško nasilje ni le skupek posameznih incidentov, temveč kompleksen družbeni pojav, ki lahko globoko vpliva na otrokovo samopodobo, duševno zdravje in odnose z vrstniki. V teoretičnem delu so predstavljeni vzroki in posledice nasilja, njegove značilnosti ter vloga šole, družine in širšega okolja pri njegovem preprečevanju. Poseben poudarek je namenjen sodelovanju različnih institucij, pri čemer so v analizo vključeni tudi podatki Policijske uprave Murska Sobota in izkušnje Centra za socialno delo Pomurje. V ospredje so postavljeni predvsem dejavniki, ki vplivajo na pojavnost nasilja, in pogoji, ki lahko prispevajo k njegovemu zmanjševanju. Analiza policijskih prijav in mnenj strokovnih delavcev kaže, da se zaznava medvrstniškega nasilja povečuje, kar je verjetno posledica večje ozaveščenosti in pripravljenosti za prijavo, ne nujno njegove dejanske rasti. Empirični del temelji na kvalitativni analizi odgovorov svetovalnih delavcev pomurskih osnovnih šol. Ugotovitve kažejo, da se v regiji najpogosteje pojavljata psihično in spletno nasilje, pri čemer je slednje v porastu. Potrjena je bila tudi povezava med disfunkcionalnim družinskim okoljem in nasilnim vedenjem učencev. Ugotovljeno je bilo, da šole pri obvladovanju nasilja tesno sodelujejo s centrom za socialno delo, policijo ter nevladnimi organizacijami, kar se kaže kot ključno za uspešno obvladovanje primerov nasilja. Na podlagi pridobljenih podatkov lahko potrdimo, da učinkovito preprečevanje medvrstniškega nasilja zahteva celosten, usklajen in interdisciplinaren pristop.
Keywords: magistrska dela
Published in DKUM: 26.09.2025; Views: 0; Downloads: 32
Full text (838,16 KB)