1. Okoljska degradacija kot posledica rudarjenja v Zasavju : magistrsko deloDejan Rašković, 2023, master's thesis Abstract: V magistrski nalogi smo analizirali in predstavili razvoj dogajanja v zasavski regiji po odločitvi, da se gre v likvidacijo družbe RTH in hkrati v zaključitev dejavnosti rudarjenja, ki je predstavljala del zasavske tradicije okoli 250 let. Rudarjenje je dolgo časa predstavljalo temelj ekonomskega, sociološkega, kulturološkega in vsakega drugega razvoja Zasavja. Država je po odločitvi o zaprtju rudnika sprejela Zakon o postopnem zapiranju rudnika Trbovlje - Hrastnik in postopnem prestrukturiranju regije. Navedeni zakon je bil sprejet z namenom, da bi stanje okolja po rudarjenju v največji možni meri povrnili v prvotno stanje, obenem pa je država želela preprečiti tudi ekonomski zlom Zasavske regije in potencialno težko socialno situacijo. Sama magistrska naloga je v veliki meri vezana na preučevanje uspešnosti implementacije navedenega zakona v praksi, saj so od navedenega procesa bili v največji meri odvisni tudi nadaljnji ekonomski razvoj, naravovarstvena dejavnosti in kakovost samega življenja v Zasavski regiji po obdobju rudarjenja. Skozi naše preučevanje navedenega področja smo poskušali ugotoviti, v kolikšni meri je rudarska dejavnost trajno degradirala okolje. Zanimala sta nas uspešnost samega procesa zapiranja rudnika ter v kolikšni meri je bilo uspešno izvedeno razvojno prestrukturiranje zasavske regije. Ko govorimo o sanaciji degradiranega okolja kot tudi o prestrukturiranju regije, menimo, da ta dva procesa še nista popolnoma zaključena. Po našem mnenju država po odločitvi o likvidaciji družbe RTH ni imela pravega odgovora za reševanje problemov, ki so nastali z odločitvijo o zaključku rudarske dejavnosti. Rešitve, ki so bile predlagane v Zakonu o postopnem zapiranju Rudnika Trbovlje - Hrastnik in razvojnem prestrukturiranju regije, so bile nezadostne za reševanje prihajajočih problemov v regiji, obenem pa so bila nezadostna tudi sredstva, ki so bila namenjena za njihovo uveljavitev v praksi. Da so naše ugotovitve pravilne, nakazujejo številni ekonomski in demografski podatki, ki smo jih skozi magistrsko nalogo tudi prikazali in podrobneje preučili. Po zaključku magistrske naloge smo dobili vtis, da je Zasavje v obdobju rudarjenja dalo veliko žrtev za celotno državo, vendar ne moremo reči, da se je enako zgodilo tudi v obratni smeri po končanju rudniške dejavnosti.
Keywords: okoljska degradacija, rudarjenje, prestrukturiranje, sanacija, onesnaženost, magistrska dela
Published in DKUM: 02.06.2023; Views: 53; Downloads: 7
 Full text (737,50 KB) |
2. Korupcijska tveganja v medijih : magistrsko deloLara Pavli, 2023, master's thesis Abstract: V magistrskem delu je obravnavana korupcija v medijih, ki predstavlja veliko grožnjo verodostojnosti in objektivnosti medijskih organizacij. Korupcija se manifestira v različnih pojavnih oblikah, ki vključujejo pristransko poročanje, manipulacijo z informacijami, podkupovanje in navzkrižja interesov. K ohranjanju medijske korupcije prispevajo številni dejavniki tveganja, ki obsegajo nepreglednost lastništva medijev, nezadostno zavezanost novinarskim etičnim standardom in politični pritiski pri poročanju. Prikrite zainteresirane strani lahko izkoristijo pomanjkanje preglednosti za prikrito uveljavljanje svojih interesov. Poleg tega pa pomanjkanje trdnih regulativnih okvirjev in mehanizmov še dodatno poslabšuje to vprašanje. Posledice korupcije v medijih so obsežne in škodljive, saj spodkopavajo demokratične postopke. Za reševanje tega problema je potrebno vzpostaviti strog regulativni nadzor, zagotoviti neomajno spoštovanje novinarske etike, se zavzeti za transparentne lastniške strukture in spodbujati čuječnost javnosti. Z odpravljanjem teh dejavnikov tveganja si lahko prizadevamo za ponovno vzpostavitev novinarske integritete in zaščito nepogrešljive funkcije medijev pri oblikovanju informiranih in suverenih državljanov.
Na začetku magistrskega dela je predstavljeno trenutno stanje medijev po svetu in v Sloveniji. Osrednji del predstavljajo pojavne oblike ter dejavniki tveganja za pojav korupcije v medijih. Na koncu pa so predstavljeni rezultati raziskave o percepciji javnosti o korupciji v medijih.
Keywords: korupcija, mediji, medijske organizacije, dejavniki tveganja, pojavne oblike, magistrska dela
Published in DKUM: 02.06.2023; Views: 16; Downloads: 4
Full text (2,75 MB) |
3. Informacijska varnost skozi oči uporabnikov telekomunikacijskih storitev : magistrsko deloKatja Grković, 2023, master's thesis Abstract: Telekomunikacijska podjetja morajo svojim uporabnikom poleg vseh storitev in izdelkov zagotavljati tudi varnost njihovih osebnih podatkov, varnost omrežja, elektronskega poslovanja in nuditi različne varnostne opcije. V magistrskem delu so opisani vsi vidiki informacijske varnosti pri štirih slovenskih telekomunikacijskih podjetjih: Telekom Slovenije, A1 Slovenija d. d., Telemach in T-2 d. o. o. Varnost osebnih podatkov podjetja zagotavljajo z upoštevanjem splošne uredbe EU o varstvu podatkov, na podlagi katere so sestavili svoje pogoje oziroma politiko varstva osebnih podatkov. Vsa podjetja so dolžna zagotoviti ustrezno varnost in celovitost njihovih omrežij in storitev, ter so v primeru, da pride do kakršnih koli kršitev varnosti ali celovitosti, o tem primorana poročati agenciji AKOS. Podjetja svojim uporabnikom omogočajo tudi urejanje njihovega naročniškega razmerja, tako imenovano e-poslovanje, ki vključuje nakup in prodajo blaga in storitev prek spleta, obdelavo plačil in izmenjavo informacij. Zaradi varnostnih tveganj, ki se pri teh procesih pojavijo, vsa telekomunikacijska podjetja svojim uporabnikom nudijo različne varnostne opcije. V sklopu magistrskega dela smo opravili intervju in izvedeli, da podjetja svoje uporabnike sproti ozaveščajo o informacijski varnosti oziroma o varnostnih težavah, ki se lahko pojavijo, medtem ko zaposlene glede informacijske varnosti redno izobražujejo. Poleg tega smo s pomočjo ankete izvedeli, da se zaupanje uporabnikov telekomunikacijskih storitev ne razlikuje glede na operaterja, pri katerem so. Ugotovili smo tudi, da več kot polovica uporabnikov spletno plačuje račune za telekomunikacijske storitve, da se manj izobraženi anketiranci in bolj izobraženi anketiranci med seboj ne razlikujejo v dojemanju varnostnih tveganj ter da ne obstaja povezanost med pojavom varnostnih težav pri uporabnikih in uporabo varnostnih opcij, ki jih nudijo telekomunikacijska podjetja.
Keywords: informacijska varnost, telekomunikacije, osebni podatki, uporabniki, omrežja, magistrska dela
Published in DKUM: 26.05.2023; Views: 89; Downloads: 13
Full text (879,20 KB) |
4. Pranje denarja v povezavi z ilegalno tobačno industrijo : magistrsko deloTimotej Praznik, 2023, master's thesis Abstract: Ilegalna tobačna industrija je zelo kompleksen družbeni problem, saj ne vpliva le na družbo kot tako, temveč tudi na državne proračune in jih oškoduje. Poleg tega je tudi zelo velik multinacionalni problem, s katerim se ukvarja veliko tako državnih institucij kot institucij na višjih ravneh, na primer Europol v Evropi. Ilegalna tobačna industrija je predvsem v zadnjih letih v porastu, saj je povpraševanje vse večje, kar je posledica regularnih višanj cen tobačnih izdelkov, saj potem uporabniki iščejo cenejše rešitve, ki pa seveda niso legalnega izvora. K temu razcvetu je pripomogla tudi pandemija SARS-CoV-2, saj se je veliko stvari začelo odvijati v virtualnem svetu. Kljub temu ilegalne proizvodnje še vedno delujejo s polno paro, na primer v Evropi predvsem v vzhodnih in centralnih državah, prav tako je v Aziji nekaj držav, od koder te ilegalne izdelke pošiljajo po celotnem svetu, znano pa je tudi, da so Združeni arabski emirati meka za ilegalno trgovino, predvsem na njihovih brezcarinskih območjih (free trade zones). Nam najbližje in največje žarišče je na Balkanu, in sicer v Črni gori, kjer je v ospredju brezcarinska cona/pristanišče Bar, vendar se tudi tukaj zadeve urejajo in spreminjajo. Ilegalna tobačna industrija generira ogromne dobičke, kar je neizbežno za hudodelske združbe, ki se poslužujejo pranja denarja. Za lažje razumevanje si lahko predstavljamo, da en poln tovornjak ilegalnih tobačnih izdelkov predstavlja okoli en milijon evrov. To dejanje omogoča, da ilegalni denar operejo in ga spravijo v legalni obtok. Možno je, da se ta umazano zaslužen denar uporabi za nakup drugih dobrin ali se investira naprej, na primer v kakšne legalne naložbe, kot so nepremičnine, premičnine ipd., ali pa se ta denar nameni za druge namene, kot je financiranje terorizma, saj ta potrebuje sredstva, da lahko izvaja in dosega svoje »višje cilje«. Za takšne stvari je ilegalna tobačna industrija idealna, saj je kriminal z malo tveganja, ki prinaša visok zaslužek, saj se mesečno lahko v povprečnem ilegalnem obratu proizvede nekaj milijonov cigaret. To kriminalno dejanje ni tako zavržno, kot so druge vrste ilegalne trgovine, na primer trgovanje z drogo, orožjem ipd. Vsi ti vidiki in dejanja lahko gredo z roko v roko in s tem povzročajo veliko škodo v družbi.
Keywords: pranje denarja, ilegalna tobačna industrija, financiranje, terorizem, magistrska dela
Published in DKUM: 18.05.2023; Views: 80; Downloads: 15
Full text (1,97 MB) |
5. Institut neprištevnosti z vidika sodne prakse in stališč ljudi : magistrsko deloMaria Brecelj, 2023, master's thesis Abstract: Institut neprištevnosti je eden osnovnih institutov v kazenskem pravu. Njegova pomembnost in kompleksnost se kaže v množici različnih disciplin, ki morajo med seboj sodelovati že pri sami definiciji in v njegovi praksi. V največji meri je vzpostavljeno sodelovanje s sodnimi izvedenci psihološke in psihiatrične stroke za pomoč pri ocenjevanju prištevnosti obdolženca. Skozi raziskavo sodne prakse je bilo ugotovljeno, da je največkrat vzrok za dosojeno neprištevnost duševna motnja oz. duševna bolezen. Vzrok osebnostne motnje je bil za neprištevnost upoštevan le izjemoma, med tem ko je bil v skoraj polovici primerov vseh neprištevnih, v kombinaciji s katero koli motnjo, vzrok tudi vpliv drog ali alkohola. Za prevladujoče vzroke neprištevnosti so se torej izkazale duševne bolezni ter z alkoholom in drogami povezane začasne duševne motnje. Kjer je bila potreba po mnenju sodnega izvedenca, je bil v večini primerov klican le en sodni izvedenec psihiatrične stroke. Iz sodne prakse se je izkazalo, da sodni izvedenec psiholog samostojno v nobenem primeru ni zadostoval kriterijem za celostno in dokončno presojo o duševnem stanju obdolženca. V vseh primerih, kjer sta bila dva izvedenca, sta bili njuni mnenji enotni. Iz analize pritožbenih razlogov je bilo mogoče razbrati, da so se v vseh analiziranih judikatih, razen v enemu, različni razlogi nanašali na prištevnost. Skozi analizo stališč ljudi je bilo ugotovljeno, da imajo udeleženci o neprištevnih osebah negativno mnenje in jih vidijo kot nevarne, nepredvidljive ljudi, z nizko samokontrolo. Kljub temu so udeleženci v primerih lažjih kaznivih dejanj bolj nagnjeni h kaznovanju prištevnega storilca kot neprištevnega. Preko prepoznave prištevnosti storilca skozi resnično zgodbo se je izkazalo, da so udeleženci v več kot 50 % primerov enako ugotovili prištevnost opisanega storilca, kot jo je dosodilo sodišče.
Keywords: neprištevnost, sodna praksa, percepcija, stališča, duševne motnje, magistrska dela
Published in DKUM: 18.05.2023; Views: 75; Downloads: 14
Full text (1,03 MB) |
6. Prepoznava ribarjenja preko elektronskih sporočil med študenti : magistrsko deloAlex Crgol, 2023, master's thesis Abstract: V sodobnih organizacijah se uporabniki na vseh ravneh pogosto zanašajo na digitalno komunikacijo, kot je elektronska pošta, da bi izpolnili svoje delovne naloge. Posledično je ribarjenje preko elektronske pošte postalo ena najpogostejših groženj informacijske varnosti. Da bi se lahko zaščitili pred to grožnjo, številne organizacije vlagajo velik delež svojih sredstev v varnost in usposabljanje uporabnikov. Toda izobraževanja na temo zlonamerne elektronske pošte niso enako uspešna. Za našo raziskavo smo med študenti UM FVV v študijskem letu 2021/2022 naredili eksperiment, v katerem smo izvedli kampanje ciljanega ribarjenje preko elektronske pošte. V sodelovanju s Fakulteto za varnostne vede in Študentskim svetom Fakultete za varnostne vede smo v prvi fazi raziskave polovici naključno izbranih študentov UM FVV poslali anketne vprašalnike, kjer so morali na dejanskih primerih prepoznati, ali gre za ribarjenja preko elektronske pošte ali ne. Študenti so bili v tej fazi razdeljeni v 4 naključne skupine; vsaka skupina je prejela 4 fotografije primerov elektronske pošte. S pomočjo statističnih testov nam je uspelo opaziti določene statistično značilne razlike med skupinami, vendar nam ni uspelo natančno določiti jasne ločnice med skupinami glede na njihovo težavnost. V drugi fazi in četrti fazi raziskave smo študentom UM FVV poslali prilagojena sporočila ribarjenja preko elektronske pošte in spremljali njihovo dovzetnost za tovrstne napade. Študenti so v določenem časovnem obdobju prejeli dve sporočili ribarjenja. Obe sporočili sta bili zastavljeni tako, da sta bili težavnostno enakovredni, čeprav smo opazili, da je bilo drugo sporočilo za študente bistveno težje od prvega. Glavni namen te študije je bil ugotoviti, ali obstaja povezava med rezultati ankete (njihovim znanjem) in rezultati testiranja ribarjenja preko elektronske pošte med študenti (njihovim odzivom). Tretja faza raziskave je vključevala izobraževanje, ki se je izvajalo med prvo in drugo kampanjo ribarjenja. Tukaj so bili vsi sodelujoči študenti razdeljeni v dve izobraževalni skupini ter v eno kontrolno skupino, ki ni bila deležna nobenega izobraževanja. Prva izobraževalna skupina je imela izobraževanje s slikovnim gradivom, druga izobraževalna skupina pa je imela izobraževanje s povezavo do interaktivnega kviza o ribarjenju preko elektronske pošte. Na podlagi vseh pridobljenih rezultatov smo ugotovili, da so bili študenti, ki so se izobraževali s slikovnim gradivom, deležni najslabših rezultatov, kar v praksi pomeni, da so se na ribarjenje preko elektronske pošte odzvali slabše kot pred izobraževanjem. Pri študentih, ki so se izobraževali s povezavo, pa nismo zaznali statistično značilnih povezav med izobraževanjem in dejanskim odzivom na ribarjenje, zato tukaj nismo mogli oceniti, ali je ta način izobraževanja bil učinkovit. Na splošno v sklopu raziskave nismo odkrili učinkovite metode izobraževanja za študente, ki bi pripomogla k izboljšanju prepoznave ribarjenja preko elektronske pošte.
Keywords: informacijska varnost, ribarjenje, elektronska pošta, napadi, magistrska dela
Published in DKUM: 09.05.2023; Views: 105; Downloads: 20
Full text (6,21 MB) |
7. Primerjava klonalnih potez rastlinskih vrst vegetacije mezotrofnega travnika in prodišč : magistrsko deloSanja Zadravec, 2023, master's thesis Abstract: V pričujoči raziskavi smo primerjali klonalne poteze rastlin dveh habitatnih tipov (HT) z različno pogostnostjo in jakostjo motnje - ekstenzivnega mezotrofnega travnika (Physis koda 38.222 ʺsrednjeevropski higrozmezofilni nižinski travnik na srednje vlažnih tleh s prevladujočo visoko pahovkoʺ) z zmerno motnjo in rečnih prodišč (Physis koda 24.22 ʺredko porasli rečni bregovi in prodiščaʺ), kjer je motnja močneje izražena. Na travišču smo vzorčili 10 vegetacijskih popisov in določili 51 rastlinskih vrst. Podatke za prodišča smo pridobili iz baza popisov Katedre za geobotaniko FNM, UM, in so obsegali 10 vegetacijskih popisov ter 74 rastlinskih vrst. Za skupno 120 rastlinskih vrst smo zbrali podatke o 13 rastlinskih potezah in oblikovali tabelo, ki je predstavljala osnovo za nadaljnje analize. Podatke o klonalnosti smo pridobili iz prosto dostopne spletne baze CLO-PLA3. Ob primerjavi vrste sestave smo ugotovili, da se jih je, od skupno 120 rastlinskih vrst, 46 (38 %) pojavljalo samo na travniku, 69 (58 %) izključno na prodiščih, skupnih je bilo 5 (4 %) vrst. Nadalje smo ugotovili, da imata HT, kljub različni floristični sestavi in pestrosti, zelo podoben spekter OKR in pri tem določili 6 od 17 različnih tipov OKR. Razlike so bile predvsem v zastopanosti neklonalnih vrst, katerih višji delež se je pojavil na prodišču (prisotnost enoletnic) in v deležih zastopanosti prevladujočih OKR. Na travniku so prevladovale vrste z nadzemno in podzemno koreniko in na prodiščih vrste s podzemno koreniko. Podobnosti smo ugotovili še pri obstojnosti povezav med poganjki (poganjki so v obeh HT obstojni več kot dve leti), pri hitrosti in dolžini horizontalnega širjenja (prevladujejo slabše mobilne vrste), pri razvejanosti klonalnih poganjkov, pri čemer tako na travišču kot na prodišču prevladuje simpodialna razvejanost in pri velikosti klonalnih poganjkov v primerjavi s starševsko rastlino, pri čemer se v obeh HT pojavljajo približno enako veliki poganjki, kot je starševska rastlina. Razlike so se pojavile pri naslednjih rastlinskih potezah: vloga OKR, cikličnost poganjkov, število poganjkov na starševsko rastlino, arhitektura poganjka in prekrivanje generacij. Za travišča so značilne vrste, katerih OKR imajo obvezno vlogo, z dicikličnimi poganjki, tvorijo en poganjek na starševski osebek, polrozete in prekrivajoče se generacije. Obratno je na prodiščih največ neklonalnih vrst (brez OKR), vrst, ki imajo monociklične poganjke, tvorijo od 2 do 10 poganjkov na starševski osebek, brez rozete in s prekrivajočimi se generacijami. Na travniku se pojavlja večji delež vrst, ki imajo rezervne brste razvite na površini in do 10 cm pod površino tal, aktivirajo se s košnjo/pašo in tako poskrbijo za vegetativno regeneracijo. Enoletnice na prodišču v večini nimajo brstov v tleh, hkrati pa so brsti locirani pri več vrstah na višini več kot 10 cm. Klonalne vrste prodišč so lahko zasedle predvsem mikro-habitate z manj izrazito motnjo. Rezultati naše raziskave predstavljajo pomembno novo znanje o vlogi vegetativnega razmnoževanja rastlin v habitatih z različno intenzivnostjo motnje. Hkrati predstavljajo tako ekstenzivna travišča kot tudi prodišča HT z visoko naravovarstveno vrednost, zato ima poznavanje in razumevanje glavnih dejavnikov ohranjanja raznolikosti vrst v teh ekosistemih odločujočo vlogo tudi pri oblikovanju smernic za njihovo varovanje.
Keywords: magistrska dela, vegetativno razmnoževanje rastlin, habitatni tipi, funkcionalne poteze, Clo-Pla3, organi klonalne rasti
Published in DKUM: 06.04.2023; Views: 117; Downloads: 3
Full text (3,31 MB) |
8. Zaupanje študentov FVV v delo policije in zaznavanje premoženjske kriminalitete pred ter po prvem obdobju karantene pandemije COVID-19 : magistrsko deloGaja Žižmond, 2023, master's thesis Abstract: Konec leta 2019 so v Vuhanu na Kitajskem prvič poročali o novem primeru virusa, ki ogroža življenja ljudi. 7. januarja je bil koronavirus opredeljen kot bolezen dihal COVID-19. Po štirih mesecih se je virus razširil na več kot 210 držav ter ozemelj, kjer je bilo uradno okuženih več kot 3 milijone prebivalstva ter zabeleženih več kot 225.000 žrtev bolezni. Kot odziv na hitro širjenje virusa ter pričakovano eksponentno rast novih okužb so številne države uvedle karanteno. Karantena običajno zapoveduje, da se ljudje zadržujejo v svojih stanovanjih, podjetja uvedejo (v kolikor je to mogoče) delo od doma, hkrati pa se prepovejo kakršni koli stiki med ljudmi.
V magistrski nalogi smo ugotavljali, v kolikšni meri se je spremenilo zaznavanje premoženjske kriminalitete v obdobju po karanteni glede na obdobje pred njo. Preučili smo tudi samozaščitne ukrepe, ki se jih posamezniki poslužujejo, da se zaščitijo pred morebitno premoženjsko kriminaliteto. Ugotovili smo, da je bila zaskrbljenost pred vlomom v hišo bolj prisotna v obdobju po karanteni kot v obdobju pred njo, vendar razlike niso bile statistično značilne. Čas izvajanja raziskave (pred in po karanteni) prav tako ni bil povezan z oceno verjetnosti vloma, občutkom nadzora nad premoženjsko kriminaliteto ali zaupanjem v policijo. Od samozaščitnih ukrepov se anketiranci v največji meri poslužujejo zaklepanja vrat in zapiranja oken. Ugotovili smo, da ni statistično značilne povezanosti med uporabo ukrepov varovanja doma in oceno verjetnosti premoženjske kriminalitete.
Keywords: policija, zaupanje, pandemije, karantene, kriminaliteta, magistrska dela
Published in DKUM: 20.03.2023; Views: 183; Downloads: 26
Full text (2,16 MB) |
9. Varnostna problematika v občini Grosuplje : magistrsko deloMaša Rački, 2023, master's thesis Abstract: V vsakdanjem življenju na varnost prebivalcev lokalne skupnosti vpliva veliko dejavnikov in pojavov. Nekateri dejavniki in pojavi bolj ogrožajo varnost kot drugi, zato jih je pomembno opredeliti, poiskati vzroke zanje in jih preprečiti. Pri tem so ključnega pomena subjekti zagotavljanja varnosti na lokalni ravni, kot so policija, civilna zaščita, zasebnovarnostna podjetja, redarstvo, občinska inšpekcija, varnostni sosveti, gasilci in drugi. Pomembni so tudi ukrepi zagotavljanja varnosti, kot so občinski program varnosti in spletni portali, kjer občani dajo pobudo za rešitev varnostnega problema, ter druge oblike zagotavljanja varnosti.
Namen magistrske naloge je ugotoviti, kateri pojavi prebivalcem občine Grosuplje predstavljajo problem. V teoretičnem delu naloge sta uporabljeni deskriptivna metoda in metoda kompilacije, s katerima smo pregledali domačo in tujo literaturo ter na podlagi ugotovitev pisnih virov predstavili preučevano tematiko. V empiričnem dlu smo z anketnim vprašalnikom ugotovili, kolikšno stopnjo zaupanja imajo občani Grosupljega v subjekte zagotavljanja varnosti ter kateri varnostni pojavi in v kolikšni meri jim predstavljajo varnostni problem.
Rezultati raziskave so pokazali, da prebivalci občine Grosuplje najbolj zaupajo prostovoljnim in poklicnim gasilcem, najmanj pa Komisiji za reševanje romske problematike in občinskemu redarstvu. Največji varnostni problem jim predstavljajo Romi in divja odlagališča, najmanjši pa homoseksualci in prireditve na prostem.
Keywords: varnost, lokalne skupnosti, varnostni problemi, Romi, magistrska dela
Published in DKUM: 14.03.2023; Views: 153; Downloads: 29
Full text (1,48 MB) |
10. Etična, zakonska in življenjska vprašanja o evtanaziji : magistrsko deloMaša Horvat, 2023, master's thesis Abstract: Z napredovanjem medicinske stroke se je podaljšala življenjska doba ljudi in s seboj prinesla povečano število primerov hudo bolnih starejših oseb. Nihče ne ve, kaj točno nam bo prinesla starost, vendar se marsikdo vpraša, na kakšen način bo prišla smrt. Vsakdo si želi umreti spokojno in dostojanstveno brez nepotrebnega trpljenja in bolečin. Protibolečinska zdravila deloma pomagajo pri paliativni oskrbi, vendar zakaj bi človek na koncu svoje življenjske poti trpel in v agoniji čakal svoj konec? V Sloveniji vsi posamezniki nimajo enakega dostopa do paliativne oskrbe in marsikdo tudi ne pozna vseh njenih metod. Zakaj bolnik ne bi imel na izbiro možnosti, da svojo agonijo predčasno konča in si prihrani različno trpljenje tako v fizični in/ali psihični obliki?
To so se začeli spraševati tudi različni posamezniki v Sloveniji, ki so se začeli med seboj povezovati in širiti vest o evtanaziji ter spodbujati razpravo o njej. S povezovanjem sta nastali dve društvi: društvo Zadnja pot in društvo Srebrna nit – združenje za dostojno starost. Slednje je 14. oktobra 2021 predstavilo predlog Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.
Sama beseda evtanazija je grškega izvora in pomeni blago, dobro smrt. Gre za olajšanje trpljenja ali smrtnega boja umirajočega ali neozdravljivo bolnega na način, da pacient umre. V Belgiji, na Nizozemskem in v Luksemburgu sta uzakonjeni evtanazija in pomoč pri samomoru za posameznike, ki so neozdravljivo bolni in trpijo dolgotrajne bolečine, tako psihične kakor tudi fizične, ter jim nobeno medicinsko zdravilo ne zagotovi izboljšanja njihovega zdravstvenega stanja. Ko ti posamezniki ne vidijo več izhoda iz svoje vsakodnevne agonije, se obrnejo na pomoč k medicinski stroki v upanju na odrešitev. Evtanazija in pomoč pri samomoru sta v Sloveniji prepovedani. Pacient, ki je sposoben sam odločati o svojem nadaljnjem zdravljenju, ima le pravico, da po Zakonu o pacientovih pravicah zavrne zdravljenje, če to ne ogrozi zdravja in življenja drugih.
Konec leta 2014 so se v Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani pojavila namigovanja, da zdravnik evtanazira svoje paciente. Po namigovanjih je bil odrejen interni nadzor, ki je pokazal, da naj bi bili nekateri pacienti na nevrološkem oddelku evtanazirani. Na koncu je bil zdravnik Ivan Radan po dolgih štirih letih sojenja pravnomočno oproščen vseh štirih ubojev, neupravičenega snemanja pacientov, zlorabe položaja s predpisovanjem receptov ter ponarejanja listin za bolniško odsotnost.
Keywords: evtanazija, zakonodaja, zdravstvena stroka, etična načela, magistrska dela
Published in DKUM: 08.03.2023; Views: 177; Downloads: 58
Full text (1,51 MB) |
