Search the digital library catalog

Abstract: V magistrskem delu je obravnavana kriminaliteta v Ljubljani v času pandemije koronavirusa covid-19, ki se je začela konec leta 2019. Prizadela je skoraj vse države in ozemlja sveta. Ker se je koronavirus covid-19 nenadzorovano širil, so številne vlade sprejele ukrepe za zajezitev širjenja okužb. Eden najbolj ključnih ukrepov, ki je vplival na spremembe gibanja kriminalitete, je bil omejevanje gibanja ljudi. Ljudi je prisilil, da so ostali doma. Prvi del magistrskega je teoretičen. V njem so predstavljeni ukrepi, ki jih je Slovenija sprejela za zajezitev koronavirusa covid-19, gibanje kriminalitete v času pandemije, kriminaliteta v Sloveniji med prvim in drugim valom pandemije covid-19, kako so izkoristili covid-19 za izvajanje kriminalitete, vzroki za porast oziroma upad kriminalitete in pa predvidevanja o kriminaliteti po pandemiji. Drug del magistrskega dela pa zajema empirični del, ki temelji na raziskavi kriminalitete v mestu Ljubljana v času pandemije koronavirusa covid-19. Na podlagi podatkov, ki smo jih dobili od drugih avtorjev, smo lahko analizirali najpogostejša premoženjska in nasilna kazniva dejanja za obdobje od 1. 1. do 31. 8. 2020 in jih primerjali z letom 2019. Zaznali smo upad vlomov, tatvin, ropov, hudih telesnih poškodb, posilstev, nasilja v družini. V porastu pa so bili umori, tatvine motornih vozil in roparske tatvine.
Keywords: vrste kriminalitete, statistični pregledi, magistrska dela
Published in DKUM: 12.05.2022; Views: 35; Downloads: 10
Full text (1,68 MB)

Abstract: Vsako leto na tisoče moških, žensk in otrok pride v roke trgovcev, tako v svojih državah kot v tujini. Trgovina z ljudmi je ena od najhujših oblik kršitev človekovih pravic. Številni dejavniki in spremenljivke naredijo posameznika ranljivega za trgovino z ljudmi in pogosto gre za kombinacijo dejavnikov, ki skupaj ustvarjajo tveganje za trgovino z ljudmi. Očitno dejstvo je, da problema trgovine z ljudmi ni lahko raziskati. Ključni vzroki za to težavo so pomanjkanje natančnih, merljivih in zanesljivih informacij o resničnem obsegu tega problema, manifestacijah določenih oblik trgovine z ljudmi, pa tudi njenih resničnih vzrokih. Organizirani kriminal je nedvomno mednarodno globalno vprašanje. Problem ni povezan samo z Zahodnim Balkanom, ampak ima na Balkanu ta problem posebno težo in bi lahko ogrozil stabilnost v regiji, lahko rečem tudi integracijo regije. Organizirani kriminal na Zahodnem Balkanu še naprej ogroža evropsko varnost, saj so balkanske države postale eno glavnih območij za vstop kriminalnih struktur v EU. Trgovina z ljudmi še naprej zavzema pomembno mesto v kriminalni praksi v Bosni in Hercegovini, k celotni situaciji pa prispevajo politično nestabilne in gospodarsko težke razmere v državi ter blaga kazenska politika sodišč. Trenutni trendi kažejo, da je vse več državljanov BiH žrtev trgovine z ljudmi tako znotraj kot zunaj Bosne in Hercegovine. Ne glede na to, ali so tujci ali domači državljani, si vse žrtve zaslužijo popolno pozornost, storitev in psihološko zdravljenje. Poleg tega je treba obravnavati ustrezno socialno in gospodarsko reintegracijo domačih žrtev, da bodo lahko našle svoje mesto v družbi in skupnosti na način, ki jim bo omogočal, da se preživljajo in s tem preprečili ponovno trgovino. Izvedene raziskave naj bi prispevale k izboljšanju sistema zbiranja podatkov v Bosni in Hercegovini ter krepitvi obstoječega strokovnega znanja pri pripravi, oblikovanju, izvajanju raziskav in usposabljanja. Prispevati mora k obveščanju ustreznih udeležencev, predvsem širše in strokovne javnosti o rezultatih, sklepih in priporočilih, ki izhajajo iz raziskave.
Keywords: trgovina z ljudmi, balkanska pot, magistrska dela
Published in DKUM: 04.05.2022; Views: 72; Downloads: 15
Full text (1,40 MB)

Abstract: Zaposleni v gostinski panogi so osrednjega pomena za izkušnje gostov. V gostinstvu je priporočljiv model, po katerem gostinska organizacija svoje dejavnosti – da bi zgradila zvestobo in zadovoljstvo gostov oziroma obiskovalcev – strukturira glede na prednost transakcije gostitelja in gosta, Po takšni strukturi je uspeh gostinskih organizacij in storitev na prvem mestu odvisen od uspešnosti zaposlenih. Zadovoljstvo svojih zaposlenih, zlasti v storitvenih panogah, kot je gostinstvo, je ena prednostnih nalog delodajalcev. Zato je pomembno razumeti vse vidike vloge zaposlenih, ki prispevajo k izboljšanju delovne uspešnosti kot tudi h krepitvi konkurenčne prednosti gostinskega obrata. Čeprav so zaposleni sila dragoceni pri ohranjanju kakovosti storitve, delodajalci v njihovih pogodbah zlorabljajo in kršijo pravice iz Zakona o delovnih razmerjih. Gostinstvo je zelo obsežna panoga, tako po številu obratov kot tudi po številu zaposlenih, zato jih pristojni organi teže nadzorujejo in odpravljajo nepravilnosti. Nezmožnost nadzora nad vsem izkoristijo nekateri lastniki gostinskih obratov. Namen magistrskega dela je ugotoviti, ali se v gostinskih obratih dogajajo zakonske nepravilnosti delodajalcev do svojih zaposlenih. Opravili smo empirično raziskavo med zaposlenimi posamezniki, ki se je nanašala na njihovo zaposlitev v gostinski dejavnosti. Raziskava je obsegala tudi posameznike, zaposlene v negostinskih panogah. Posameznike smo razdelili v dve skupini in jih med seboj analizirali. Zanimalo nas je, ali med skupinama obstajajo statistično značilne razlike v številu mesečno opravljenih urah, koriščenju 30-minutnega odmora za malico in regresu. Na podlagi rezultatov raziskave smo ugotovili, da obstajajo razlike med skupinama, zato sklepamo, da imajo zaposleni v gostinski panogi slabše pogoje v službi, kot zaposleni v negostinski dejavnosti. Delodajalci v gostinski dejavnosti kršijo zakonska določila v večji meri kot pa delodajalci v preostalih panogah.
Keywords: kršitve, magistrska dela
Published in DKUM: 08.04.2022; Views: 136; Downloads: 29
Full text (1,26 MB)

Abstract: Varovanje osebnih podatkov je v današnji družbi zelo velik izziv. Skladno s trendom vse večje digitalizacije življenja se povečuje potreba po varovanju zasebnosti in s tem tudi po varovanju osebnih podatkov. V času COVIDA-19 je prišlo do velikih družbenih sprememb, tudi do sprememb na področju uporabe tehnologije in izmenjave podatkov. Spremenil se je način šolanja in dela, hkrati se je veliko storitev preselilo na splet ali pa so si podjetja pri poslovanju morala pomagati s spletnimi storitvami. Pojavilo se je tudi pomembno vprašanje o ravnovesju med varovanjem osebnih podatkov in varovanjem javnega zdravja. Pregled zakonodaje pokaže, da imamo v Sloveniji na področju varovanja osebnih podatkov še prostor za izboljšave. Na podlagi pregleda zakonodaje se odkrijejo tudi prve razlike med javnim in zasebnim sektorjem na področju varovanja osebnih podatkov. Namen magistrskega dela je s primerjavo pravil, ozaveščenosti, kršitev, praks in izzivov na področju varovanja osebnih podatkov v Sloveniji ugotoviti, ali obstajajo razlike med javnim in zasebnim sektorjem pri varovanju osebnih podatkov v času COVIDA-19. S tem namenom je bila izvedena raziskava, razdeljena na dva dela. Prvi del je vključeval intervjuje s strokovnjaki na področju varovanja osebnih podatkov, drugi del raziskave pa je predstavljala anketa o varovanju osebnih podatkov v času COVIDA-19, deljena med delovno aktivnimi prebivalci Slovenije. Rezultati raziskave so pokazali, da na področju varovanja osebnih podatkov v času COVIDA-19 prihaja do nekaterih razlik med javnim in zasebnim sektorjem. Rezultati ankete so pokazali, da do razlik prihaja na vseh preučevanih področjih, in sicer na področju pravil, kršitev in ozaveščenosti. Pokazalo se je tudi nezadovoljstvo s sprejetimi ukrepi na državni ravni. Poleg tega so intervjuji in pregled literature pokazali, da je področje varovanja osebnih podatkov v Sloveniji mogoče še izboljšati. Prva raven za vpeljavo izboljšav je zakonodajni raven, sledi ji vpeljava v poslovanje in spodbujanje zavedanja zaposlenih.
Keywords: informacijska varnost, magistrska dela
Published in DKUM: 04.04.2022; Views: 109; Downloads: 23
Full text (1020,54 KB)

Abstract: V magistrskem delu smo preučevali kriminaliteto na kmetijah in njeno preprečevanje v odnosu s policijskim delom na podeželju. Samemu preučevanju kriminalitete in kriminalne prevencije na podeželju se je že od začetka posvečalo premalo pozornosti, saj to velja za mirno in urejeno območje, kjer se izvrševanje kaznivih dejanj ne dogaja. Zaradi nenehnega tehnološkega in informacijskega napredka so napredovala tudi podeželska območja in kmetije ter tako postale privlačne tarče. V Sloveniji tovrstna kriminaliteta še ni podrobno raziskana in je šele v razvoju, medtem ko imajo nekatere države sveta posebne policijske enote izključno za delo na podeželju. Na začetku smo opisali slovensko podeželje in kmetijstvo, nato pa smo podrobno razčlenili razsežnosti kmetijske kriminalitete in kriminalne prevencije, zlasti na kmetijah. Osredotočili smo se tudi na izvajanje policijskega dela na podeželju. Na koncu smo na podlagi rezultatov raziskave ugotovili, da bi policija pri preprečevanju kaznivih dejanj, storjenih na podeželju, morala poskrbeti za več naključnih patrulj oz. fizične prisotnosti, imeti več osebnega stika s kmeti ter odločneje ukrepati glede tatvin premoženja. Med uporabljenimi preventivnimi ukrepi je najpogostejši zaklepanje hiše, ko ni nikogar doma, zaklepanje avtomobilov in prisotnost psa čuvaja. Glede na to, da so vsi anketiranci obkrožili vsaj en preventivni ukrep, nismo mogli preveriti, ali med izvajalci in neizvajalci preventivnih ukrepov prihaja do razlik med stališči zaupanja v policijsko delo. Zaključimo lahko, da količina preventivnih ukrepov ni povezana z zaupanjem in pravičnostjo policije na lokalnem območju in zadovoljstvom s kakovostjo izvajanja policijskega dela na lokalnem območju ter spola.
Keywords: kriminaliteta, kmetijska kriminaliteta, preprečevanje kriminalitete, preventivni ukrepi, podeželje, policijsko delo v skupnosti, Podravje, magistrska dela
Published in DKUM: 08.03.2022; Views: 157; Downloads: 37
Full text (1,14 MB)