1. Percepcija migrantov v SlovenijiMonika Zorčič, 2021, master's thesis Abstract: V zadnjih letih smo priča vse večjim migracijskim tokovom, kar pa na prebivalcih pusti svoj pečat. S kakšnimi podobami si jih sploh predstavljamo? Nekateri se odzovejo v pozitivno, drugi v negativno smer. Če drugače zapišemo, nekateri se znajo odzvati, drugi ne. Na omenjen diskurz se navezujemo skozi nalogo, kjer imamo predstavljene migracije in percepcijo migrantov. Z nalogo ne želimo vplivati na zmanjšanje števila migrantov, ampak doseči sprejemanje te drugačnosti. V nalogi so za začetek izpostavljene osnove za razumevanje vsebine, nato pa smo se poglobili v percepcijo migrantov. Tukaj smo odpirali številne, nekoliko globje teme, kot so mešanje kultur, odnos do migrantov, izključevanje migrantov, vprašanje identitete, zaželenost migrantov, stereotipi in predsodki, kriminalizacija migrantov, nestrpnost in ksenofobija ... Vsemu temu pa je za boljše razumevanje tematike dodana tudi osebna izpoved migranta, ki živi v Sloveniji. Vsebina hipotez in magistrske naloge se poleg odnosa do migrantov osredotoča tudi na razlike v odnosu do migrantov med izobraženim in manj oziroma neizobraženim prebivalstvom, na razlike v odnosu med starejšo in mlajšo populacijo ter na razlike v percepciji različnih skupin migrantov. Leta 2014 so številne evropske države v sklopu Evropske družboslovne raziskave merile stališča o migrantih, med njimi je bila tudi Slovenija. V empiričnem delu magistrske naloge pa je bila narejena analiza te raziskave, kjer smo s pomočjo statističnih metod izmerili javno mnenje Slovencev o migrantih. Hipoteze, zastavljene ob začetku dela, ki odsevajo osebno zaznavo negativnega odnosa do migrantov in migracij, smo vse potrdili, kar pomeni, da že napisana literatura kot tudi rezultati naše analize, kažejo na splošno nesprejemanje migrantov s strani slovenskega prebivalstva. Upamo, da nam je v nalogi uspelo zajeti pomemben del sodobnega raziskovalskega utripa s področja migracij.
Keywords: magistrska dela, migrant, percepcija, Slovenija, javno mnenje, negativen odnos
Published: 06.05.2021; Views: 49; Downloads: 10
 Full text (1,74 MB) |
2. Prikrita oblika nasilja - cyberbullyingDarko Faflek, 2021, master's thesis Abstract: Dandanes zaradi hitrega razvoja informacijsko-komunikacijskih tehnologij živimo bistveno drugače kot pred desetletji. Čezmerni uporabi elektronskih naprav so podvrženi predvsem mladi. Razvoj novih tehnologij in uporaba teh, sta prinesla veliko prednosti, žal pa tudi veliko negativnih posledic. Med katere štejemo spletno nasilje. Spletno nasilje iz različnih poimenovanj domačih in tujih avtorjev lahko opredelimo kot nasilje, v katerem se storilci poslužujejo nadlegovanja, ustrahovanja, trpinčenja, izsiljevanja in zalezovanja. Napadalci se lahko pri tej obliki nasilja, poslužujejo ene ali več omenjenih oblik nasilja in izvajajo na način ponavljajočih in ne ponavljajočih se dejan. V pomoč so jim različne informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT), kot so: mobilni telefoni, tablični računalniki in prenosni računalniki. Razne omrežne in druge povezljivosti z napravami in aplikacijami pa jim omogočajo, da svoja dejanja/napade izvajajo hitro, prikrito in preudarno. V številnih primerih mladi tako pozabljajo na ključen dejavnik varnost. V raziskovalnem delu smo iskali odgovore, ali mladi prepoznajo spletno nasilje med svojimi vrstniki, ali obstaja razlika med fanti in dekleti v tem, komu bi se zaupali, če bi bili žrtev spletnega nasilja, koliko ur dnevno preživijo na spletu, na katerih socialnih omrežjih imajo aktiven profil, katere elektronske naprave uporabljajo, koliko časa v povprečju porabijo za določene aktivnosti, (na primer za prebiranje elektronske pošte, gledanje videoposnetkov, delo za šolo in brskanje po spletu), v kolikšni meri jim določeno vedenje predstavlja spletno nasilje. Rezultati, ki jih je prinesla raziskava, po eni strani prinašajo zaskrbljenost po drugi strani pa omogočajo boljši vpogled v spletno nasilje med slovensko populacijo mladih in nadaljnjo analizo na področju spletnega nasilja.
Keywords: magistrska dela, nasilje, mladi, spletni prostor, posledice, kazen
Published: 04.05.2021; Views: 39; Downloads: 4
Full text (1,14 MB) |
3. Integracija migrantovAnja Štrajhar, 2021, master's thesis Abstract: V magistrskem delu smo najprej opredelili razlike med osnovnimi pojmi migrant, begunec in oseba s subsidiarno zaščito, se osredotočili predvsem na integracijo le-teh tako v Republiki Sloveniji, kot v evropskem prostoru. Zelo pomembni so procesi integracije in pravne norme posameznih držav, ki so povezane z pravnimi normami Evropske unije. Opravili smo intervju in analizirali proces integracije na Uradu vlade za oskrbo in integracijo migrantov v Republiki Sloveniji, preko katerega smo dobili še podrobnejši vpogled v pomembnost sodelovanja, povezovanja in pomoči med soljudmi.
Po preučitvi različnih dokumentov in gradiva smo ugotovili, da je integracija dvosmeren proces, ki zahteva določena prilagajanja tako s strani migrantov, kot tudi s strani države gostiteljice. Vključevanje oseb z mednarodno zaščito v družbo države gostiteljice je izredno pomembno že od prvega stika z novo državo, uspeh pa je v veliki meri odvisen od spoštovanja pravnih norm, stopnje zaščite človekovih pravic in zainteresiranosti javnosti. Družba ponuja različne možnosti vključevanja, s katerimi se omogoča priseljencem lažje in hitrejše vključenje v novo okolje, od njih pa se pričakuje, da so pripravljeni prilagoditi svoj način življenja novemu družbenemu okolju. Pri tem igrajo veliko vlogo tudi nevladne in mednarodne organizacije, ki pomagajo prosilcem v postopkih, osveščajo in opozarjajo na pomanjkljivosti pri procesu vključevanja.
Kjer se priseljenci želijo aktivno vključiti v novo okolje, je pomembno strateško načrtovanje integracijskih ukrepov in uspešna izvedba le-teh.
Cilj magistrskega dela je s pomočjo različnega gradiva čim bolj približati temo integracije bralcem, predstaviti nekaj osnov o migracijah, v katerih smo aktualno udeleženi in predstaviti proces integracije v Sloveniji.
Keywords: magistrska dela, migracije, integracija, begunci, multikulturnost
Published: 04.05.2021; Views: 34; Downloads: 7
Full text (933,29 KB) |
4. Regulacija zasebnih subjektov za delo na kriznih žariščihMitja Prešljić, 2021, master's thesis Abstract: V današnjem času je potreba po varnosti na samem vrhu prioritet vsakega posameznika. Varnost pa se lahko dojema tudi povsem drugače. In sicer kot tržno dejavnost. To pa predstavljajo zasebni subjekti, ki zagotavljajo varnost s svojimi zaposlenimi in opremo, ki jo pri svojem delu uporabljajo. V magistrskem delu je prikazano, na kakšen način zagotavljajo varnost zasebni subjekti na kriznih žariščih. Z vidika kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin je treba poseben poudarek nameniti zakonski ureditvi nad omenjenimi subjekti. Zakonodaja v Sloveniji natančno definira delovanje zasebnih subjektov, bodisi kadar govorimo o zasebnih varnostnih podjetjih ali detektivih. V magistrskem delu smo spoznali, da največji del panoge varovanja na kriznih žariščih predstavljajo zasebna vojaška podjetja. S tem namenom smo se podrobno osredotočili prav na njihovo delovanje. Slovenska zakonodaja sicer ustanovitev teh podjetij ne dopušča. V tujini je delovanje zasebnih vojaških podjetij veliko pogostejše. V svetu so najbolj znana podjetja iz ZDA, v zadnjem času pa je vse bolj opaziti tudi ruske pogodbenike. V Rusiji zasebnih vojaških podjetij ne odobravajo, vendar tako imenovani »pogodbeniki« izvajajo popolnoma enake naloge kot zasebna vojaška podjetja. Zasebna vojaška podjetja s seboj prinašajo veliko prednost – so veliko učinkovitejša. Vendar pa pogosto svoje cilje dosegajo na nezakonit način. Na tem mestu velja opozoriti na pomen nadzora nad omenjenimi subjekti, ki je velikokrat zelo površen, saj je glavni naročnik omenjenih storitev prav vlada. Na koncu magistrskega dela je prikazana medijska analiza nad poročanjem medijev o delu zasebnih vojaških podjetij. Teh poročanj je bistveno premalo. Mediji so tisti akter, ki s svojim poročanjem »pritiska« na te subjekte ter obvešča javnost. S tega vidika je pomembno, da se poročanje medijev na to tematiko poveča.
Keywords: magistrska dela, zasebna vojaška podjetja, plačanci, zakonski vidik, medijska analiza
Published: 19.04.2021; Views: 46; Downloads: 10
Full text (836,55 KB) |
5. Odnos slovenske družbe do nasilja v družiniMia Slapšak, 2021, master's thesis Abstract: Nasilje v družini pomeni uporabo tako psihičnega, fizičnega, spolnega in ekonomskega nasilja, kot tudi zanemarjanje drugega družinskega člana. Družinske člane med seboj povezujejo sorodstvene ali čustvene vezi, ali pa so te med njimi nekoč obstajale. V magistrskem delu smo se osredotočili na toleranco do nasilja v družini. V prvem delu je bil podrobneje predstavljen pojem nasilja v družini, njegove vrste, žrtve in posledice, ki jih za seboj pusti. Predstavljene so bile naloge in delovanje institucij, ki so pomembne z vidika odkrivanja, preprečevanja in obravnavanja nasilja v družini. Tako je lažje razumeti predstavljen pojem tolerance in cilj, h kateremu stremimo - ničelna toleranca do nasilja v družini. Na tem nivoju se poleg dela institucij zahteva tudi delovanje širše družbe, predvsem z vidika odzivanja na zaznano nasilje, kar pa je močno povezano s stopnjo tolerance, ki velja znotraj določene družbe. V drugem, raziskovalnem delu, nas je zanimalo, kaj družba sploh dojema kot nasilno in nesprejemljivo. Raziskava je pokazala, da že skoraj vsak pozna pojav nasilja v družini, največkrat iz medijev. Drugi se s tovrstnim nasiljem srečujejo pri opravljanju svojega poklica ali pa pojav poznajo od sorodnikov, znancev in prijateljev. Nekaj pa jih je navedlo, da so bili sami žrtve nasilja v lastni družini, tako kot otroci ali pozneje v odraslem življenju (n = 17). Najpogosteje doživeta vrsta nasilja je bilo psihično nasilje (83,3 %) , prisotno v več primerih pa je bilo tudi fizično (61,1 %) in spolno nasilje (38,9 %). Take lastne izkušnje z nasiljem niso bile pomembno povezane s toleranco do nasilja v družini. Ta prav tako ni povezana s spolom, saj raziskava ni pokazala statistično značilnih razlik med moškimi in ženskami v njihovem odnosu do nasilja v družini. Stopnja tolerance ali sprejemljivost nasilja pa je povezana s tem, kdo je žrtev nasilja v družini, pri čemer se kaže večja občutljivost in pripravljenost prijavljanja nasilnih ravnanj, ko so žrtve otroci, ki spadajo med najranljivejše skupine žrtev. Pomembno vlogo pri ozaveščanju družbe o pojavu in vrstah nasilja v družini in glede na mnenje tudi pomembno vlogo pri preprečevanju in spodbujanju prijav nasilja imajo mediji, kjer pa raziskava ni pokazala bistvenih razlik med tistimi, ki so ozaveščeni o problematiki in neozaveščenimi.
Keywords: magistrska dela, nasilje, družina, nasilje v družini, toleranca, odzivanje, ozaveščanje
Published: 07.04.2021; Views: 77; Downloads: 42
Full text (1,60 MB) |
6. Vrstniško nasilje v zasavskih srednjih šolahMateja Napret, 2021, master's thesis Abstract: Medvrstniško nasilje je zelo kompleksen pojav, ki je dandanes prisoten tako rekoč v vsaki šoli. Kljub temu, da je bil pojav že v prejšnjem stoletju zelo razširjen, so mu posvečali zelo malo pozornosti. Prav to odlašanje in sprenevedanje, da se kaj takšnega na šolah ne dogaja/ne more zgoditi pa bi lahko bil razlog za tragedijo, ki se je zgodila leta 1982 na Norveškem. Trije otroci stari od 10 do 14 let, so zaradi trpinčenje vrstnikov takrat storili samomor. To pa je bil povod, da so leto za tem osnovne šole uvedle nacionalni program proti medvrstniškemu nasilju med učenci. Medvrstniško nasilje se od takrat ni dosti spremenilo. Še vedno velja, da o tej obliki nasilja govorimo takrat, ko je nek posameznik (učenec/dijak), dlje časa oziroma v nekem časovnem obdobju večkrat izpostavljen agresivnemu dejanju oziroma takšnim in drugačnim negativnim dejanjem s strani vrstnikov (enega/več). Omenjena negativna dejanja delimo v sedem kategorij medvrstniškega nasilja: verbalno nasilje, izločenost iz skupine, fizično nasilje, širjenje lažnih govoric, jemanje denarja ali poškodovanje tuje stvari, prisiljenost v nekatera početja in rasno nasilje. Poznamo pa tudi tri posebni oblike medvrstniškega nasilja, in sicer spolno nasilje, spletno nasilje (novejša oblika) in medvrstniško nasilje do učencev s posebnimi potrebami. Katere oblike medvrstniškega nasilja se bo nasilnež (storilec) posluževal, je odvisno predvsem od žrtve. V primeru, da gre za tipično žrtev, ki je negotova, previdnejša, sramežljiva in zaprta vase, bo dovolj le nekaj verbalnih žaljivk ali širjenje lažnih govoric, da se bo le-ta sesula in počutila manj vredno. V primerih, ko pa imamo netipično žrtev, ki se s svojimi osebnostnimi lastnostmi zlahka zoperstavi nasilnežu pa v večini primerov do medvrstniškega nasilja ne pride, saj nasilnež spozna, da njegovo početje ni smiselno in si najde drugo žrtev. Zelo pomembno pri vsem tem pa je, da se vprašamo, zakaj določeni posamezniki sploh vršijo medvrstniško nasilje nad svojimi vrstniki in jih v množici otrok/mladostnikov prepoznamo ter pravočasno izločimo oziroma se z njimi pogovorimo. O medvrstniškem nasilju, smo povprašali tudi dijake Zasavskih srednjih šol (anketni vprašalnik) in na podlagi njihovih odgovorov s pomočjo analize z različnimi multivariatnimi metodami, dobili odgovore, katere oblike medvrstniškega nasilja prevladujejo, kje se medvrstniško nasilje najpogosteje izvaja, kako dijaki reagirajo, če so priča medvrstniškemu nasilju, komu bi zaupali svojo izkušnjo itd.
Keywords: magistrska dela, nasilje, vrstniki, vrstniško nasilje, žrtve, srednja šola, Zasavje
Published: 07.04.2021; Views: 70; Downloads: 17
Full text (2,23 MB) |
7. Notranja pravna ureditev korporativne varnosti: primer Slovenske železnicePatricija Bukovinski, 2021, master's thesis Abstract: Slovenske železnice so skupina, sestavlja iz devetih podjetij : SŽ-Tovorni promet, d. o. o., SŽ-Potniški promet, d. o. o., SŽ-Infrastruktura, d. o. o., SŽ-VIT, d. o. o., SŽ-ŽGP, d. d., SŽ-ŽIP, d. o. o., Prometni institut Ljubljana, d. o. o., SŽ-Železniška tiskarna, d. d. in Fersped, d. o. o.. Del železniške infrastrukture je uvrščen na seznam nacionalne kritične infrastrukture. Družba se mora držati ogromno zakonov, nacionalnih predpisov, svojih notranjih aktov in predpisov ter po novem tudi ukrepov NIJZ v času COVID-19. V magistrskem delu smo predstavili ene izmed pomembnejših zakonov, ki pripomorejo Slovenskim železnicam h korporativni varnosti. V magistrskem delu nas je zanimalo ali je sistem notranje pravne ureditve korporativne varnosti Slovenskih železnic pretežno usklajen z veljavnimi predpisi Republike Slovenije in ali so ukrepi ob razglasitvi epidemije novega COVID-19 virusa vplivali na izvajanje korporativne varnosti Slovenskih železnic. Tako smo preučili bistvene elemente zakonov, ki se vežejo na varnost na železnici in, ki na kakršen koli način pripomorejo k večji varnosti na železnici in železniškem območju delovanja. V nalogi smo zajeli področja delovanja, ki se vežejo na korporativno varnost. Tako smo v magistrski nalogi zajeli področje varnosti železniškega prometa, notranjega reda na železnici, informacijske varnosti, varstva osebnih podatkov, analize tveganj, notranjega nadzora, fizične in osebne varnosti, požarne varnosti, signalnih naprav, sistema varnega upravljanja, družbene odgovornosti in službe za obrambne zadeve, zaščito in varnost, ki sodeluje z ostalimi organizacijami, ki pripomorejo k še večji varnosti na železnici. Glede na drugo zastavljeno hipotezo pa smo pregledali trenutno zakonodajo, vezano na COVID-19. V magistrski nalogi smo predstavili kako so se podjetja v skupini SŽ soočala v času krize med epidemijo in kakšne posledice je le ta prinesla za podjetja.
Keywords: magistrska dela, varnost, železnica, promet, COVID-19, pravna ureditev, korporativna varnost
Published: 07.04.2021; Views: 53; Downloads: 12
Full text (1,61 MB) |
8. Strah pred kriminaliteto v LjubljaniNastja Zadnik, 2021, master's thesis Abstract: Tako kot kriminaliteta je tudi strah pred kriminaliteto eden izmed problemov vseh sodobnih družb. Zaradi številnih negativnih posledic, ki jih lahko ima na življenje, področje raziskujejo številni raziskovalci. Gre za kompleksen pojav, ki nemalokrat predstavlja večji problem kot pa sama kriminaliteta. Strah pred kriminaliteto je povezan s strahom osebe pred osebno viktimizacijo, zaskrbljenostjo zaradi kriminala in dojemanjem (ne)varnosti oz. kriminalitete, nanj pa vplivajo različni socialno-demografski in socialnopsihološki dejavniki. V teoretičnem delu magistrskega dela je predstavljen teoretični okvir, ki omogoča lažje in boljše razumevanje strahu pred kriminaliteto, narejen je tudi pregled dosedanjih študij v Sloveniji. V raziskovalnem delu so predstavljeni rezultati primarne statistične analize podatkov. Proučevali smo strah pred kriminaliteto pri prebivalcih Ljubljane, podatki so bili zbrani s spletno anketo, ki je bila aktivna med 31. 10. 2019 in 31. 1. 2020. Z multivariatnimi statističnimi metodami smo preverjali, ali pri prebivalcih Ljubljane spol, predhodna viktimizacija in izobrazba vplivajo na stopnjo strahu pred splošno kriminaliteto in ali vplivajo na stopnjo vznemirjenosti zaradi kibernetske kriminalitete. Naš vzorec je bil priložnosten, ker ni reprezentativen, smo morali biti previdni pri posploševanju rezultatov na populacijo. Ugotovili smo, da v primerjavi z moškimi v Ljubljani ženske poročajo o višji stopnji strahu pred kriminaliteto in so bolj vznemirjene zaradi kibernetske kriminalitete, prav tako bi viktimizacija s kibernetsko kriminaliteto v naslednjih 12 mesecih za ženske imela hujše posledice. Za predhodno viktimizacijo in izobrazbo pa smo ugotovili, da pri prebivalcih Ljubljane ne vplivata na stopnjo strahu pred splošno kriminaliteto, prav tako ne vplivata na stopnjo vznemirjenosti zaradi kibernetske kriminalitete.
Keywords: magistrska dela, strah pred kriminaliteto, splošna kriminaliteta, kibernetska kriminaliteta, Ljubljana
Published: 15.03.2021; Views: 80; Downloads: 30
Full text (2,11 MB) |
9. Percepcija detektivov o detektivski dejavnosti v Republiki SlovenijiBoštjan Ban, 2020, master's thesis Abstract: Detektiv pri opravljanju detektivske dejavnosti vsakodnevno izvaja raznolike delovne naloge. Detektivska dejavnost je gospodarska dejavnost, katere namen je naročniku nuditi nadstandardne varnostne storitve, ki vsebujejo iskane informacije in podatke. Bistvo raziskovanja ali rdeča nit magistrske naloge je bilo ugotoviti, ali obstajajo razlike v delovnih nalogah detektiva glede na organizacijsko obliko dela detektiva in glede na aktivnost opravljanja detektivske dejavnosti posameznega detektiva. Namen je bil tudi ugotoviti, ali je z določenimi delovnimi nalogami povezana uporaba določenih detektivskih upravičenj. Raziskovalo in analiziralo se je, katera upravičenja detektiv uporablja bolj ali manj pogosto pri posameznih detektivskih nalogah. Podana so bila nekatera dodatna možna upravičenja, ki so prišla na pobudo slovenskih detektivov; le-ta so se navezala na delovne naloge z namenom ugotoviti, pri katerih delovnih nalogah bi se lahko uporabljala. Z metodo deskripcije, analizo primarnih in sekundarnih virov so bili opredeljeni normativno-pravni koncepti izvajanja detektivske dejavnosti, tako da so bili opisani detektiv kot oseba, detektivska dejavnost, delovne naloge detektiva, zakonodaja na področju detektivske dejavnosti in demografija slovenskih detektivov. Bistvo raziskovanja predstavlja primarni vir, anketni vprašalnik, ki je bil dan slovenskim detektivom v izpolnjevanje. Z zbranimi podatki so bili podrobneje analizirani delovne naloge detektiva, uporaba detektivovih upravičenj, vpogled v evidence, organizacijske oblike dela detektiva, aktivnosti opravljanja detektivske dejavnosti detektiva in uporaba potencialnih možnih dodatnih upravičenj detektiva. Podatki so bili zbrani s pisnim in spletnim vprašalnikom, na katerega je v celoti odgovorilo 49 slovenskih detektivov. V opisu vzorca in opisni statistiki je prišlo do zanimivih spoznanj glede demografskih značilnosti anketiranih slovenskih detektivov in njihove percepcije detektivske dejavnosti v Republiki Sloveniji, natančneje delovnih nalog in upravičenj. Iz ciljev je izhajalo pet hipotez, ki so bile z analizo potrjene, saj so bile ugotovljene razlike v opravljanju delovnih nalog tako glede na organizacijsko obliko kot aktivnost opravljanja dela detektiva ter povezanost med uporabo določenih upravičenj pri izvajanju nekaterih delovnih nalog.
Keywords: magistrska dela, detektiv, detektivska dejavnost, delovne naloge, delovna področja, upravičenja, evidence, dodatna možna upravičenja, organizacijska oblika dela in aktivnost opravljanja detektivske dejavnosti, raziskava
Published: 11.03.2021; Views: 71; Downloads: 8
Full text (2,74 MB) |
10. Spletno nasilje in njegov vpliv na osnovnošolceKlara Golić, 2021, master's thesis Abstract: Stopnja spletnega nasilja se iz leta v leto povečuje in širi. Mladi vse več časa preživljajo pred računalniškimi zasloni, anonimnost spletnih platform pa jim daje zavetje in udobje, kar zvišuje pojavnost medvrstniškega nasilja.
Možnost prekrivanja prave identitete daje posameznikom dodatno moč in samozavest, stopnja spletnega nasilja pa tako hitro preseže meje »tradicionalnega« nasilja. Za nastanek slednjega se mora posameznik javno izpostaviti in tvegati posledice morebitnega zavračanja. Svetovni splet daje posamezniku možnost, da nasilje izvaja iz udobja svoje varne cone, neizpostavljen in zaščiten pred pogledi širše družbe. To posledično povečuje število izvajalcev spletnega medvrstniškega nasilja, saj se v vlogi nasilneža znajdejo tudi posamezniki, ki se v »realnem svetu« ne bi upali javno izpostavljati in izvajati nasilje. Po podatkih projekta Odklikaj! je bilo v letu 2018 spletnemu nasilju izpostavljenih 56 % učenk in 50 % učencev tretje triade (Dretnik, 2019).
Za raziskavo so bili formirani trije vprašalniki, in sicer za učence in profesorje ter za kriminalistko oddelka za mladoletniško kriminaliteto (Sektor splošne kriminalitete) v dolenjski regiji.
Raziskava je pokazala, da je spletno nasilje prisotno med učenci in učenkami tako nižjih kot višjih razredov in zajema izjemno širok spekter nasilnih dejavnosti.
Keywords: nasilje, medvrstniško nasilje, spletno okolje, spletno nasilje, mladostniki, osnovnošolci, analize, magistrska dela
Published: 10.03.2021; Views: 85; Downloads: 19
Full text (4,65 MB) |
