1. A magyarországi makedonisztikaRita Kuzder, 2015, original scientific article Abstract: Makedonistika na Madžarskem
V prispevku o makedonistiki na Madžarskem so najprej obravnavani zgodovinski stiki obeh narodov, nato pa so kronološko predstavljena makedonska literarna dela, objavljena od leta 1814 do danes. Med njimi najdemo literarnozgodovinska dela, predavanja o makedonski književnosti, članke o makedonskih pisateljih in nagrajencih makedonskih literarnih festivalov, intervjuje itn. Pozornost je posvečena tudi pomembnim prevajalcem leposlovja, zlasti Paskalu Gilevskemu, Zoltánu Csuki, Románi Gimes in Annamáriji Czinege - Panzova.
Keywords: makedonska književnost, madžarska književnost, prevajalci leposlovja, makedonistika, Madžarska
Published in DKUM: 16.02.2018; Views: 1447; Downloads: 422
 Full text (1,81 MB)
This document has many files! More... |
2. A közelmúlt magyar irodalmi kroatisztikájaOrsolya Kálecz-Simon, 2012, original scientific article Abstract: Madžarska literarna kroatistika v bližnji preteklosti
Pričujoča študija podaja pregled razvoja madžarske literarne kroatistike v času po spremembi političnega sistema. Po predstavitvi novih izzivov, ki so se pojavili v 90-ih letih 20. stoletja, bodo skicirani portreti najpomembnejših osebnosti madžarske kroatistike, in sicer s kritično predstavitvijo njihovih glavnih del, ciljev ter metodoloških sredstev.
Keywords: Madžarska, kroatistika, hrvaška književnost
Published in DKUM: 12.02.2018; Views: 1238; Downloads: 321
Full text (389,14 KB)
This document has many files! More... |
3. Egzistencijalistički nadahnuta lirika u Hrvatskoj, Sloveniji i MađarskojOrsolya Kálecz-Simon, 2011, original scientific article Abstract: Eksistencialno navdihnjena lirika na Hrvaškem, v Sloveniji in na Madžarskem
V petdesetih in šestdesetih letih 20. stoletja se je v srednjeevropskem pesništvu pojavila zelo močna literarna smer, ki je črpala iz različnih literarnih in filozofskih pogledov Camusa, Sartra in drugih. Medtem ko so zahodni eksistencialisti poudarjali pomen družbene angažiranosti, so se njihovi vzhodni kolegi osredotočali predvsem na ontološka vprašanja in stremeli po literarnem okolju brez vplivov ideologij. Razprava predstavlja liriko treh pesnikov – Edvarda Kocbeka (Slovenija), Slavka Mihalića (Hrvaška) in Jánosa Pilinszkyja (Madžarska) – ter izpostavlja njihove stične točke: ontološko-individualistične teme, izoliranost lirskega subjekta, predmetnost in težnja po depersonalizaciji, svobodni verz ter pesniški jezik, podoben živemu jeziku.
Keywords: književnost, poezija, lirika, eksistencializem, Hrvaška, Slovenija, Madžarska
Published in DKUM: 06.02.2018; Views: 1140; Downloads: 401
Full text (328,61 KB)
This document has many files! More... |
4. Metafizika bede : (Attila József, A. B. Simić, Srečko Kosovel)István Lukács, 2009, original scientific article Abstract: Ekspresionizem je bil najmočnejša smer srednjeevropskih avantgardnih literarnih gibanj. V madžarski, hrvaški in slovenski književnosti se je razvijal skoraj istočasno pod neposrednim nemškim vplivom, na osnovi koncepta »hibridne poetike«. Že to dejstvo bi upravičevalo primerjalno analizo književnosti tega prostora, kar pa se vse do zdaj ni zgodilo.
Keywords: madžarska književnost, hrvaška književnost, slovenska književnost, ekspresionizem, avantgarda
Published in DKUM: 31.01.2018; Views: 1366; Downloads: 160
Full text (252,95 KB)
This document has many files! More... |
5. Prevedeni (mikro)svetovi : roman Vojak s cvetlico Nándorja Giona v slovenskem, nemškem in srbskem prevoduHargita Horváth Futó, Jutka Rudaš, Éva Hózsa, 2016, original scientific article Abstract: Besedilni svet romana Vojak s cvetlico madžarskega pisatelja Nándorja Giona kopiči bogato krajevnozgodovinsko, kulturnozgodovinsko, narodopisno in antropološko gradivo. Razprava se v prvi vrsti loteva razkrivanja vidikov, ki se uveljavljajo pri prevajanju romana v srbski, nemški in slovenski jezik. Osredotoča se na prevajanje kulturnih posebnosti in pri tem izhaja iz dejstva, da prevod ni samo akt gramatike in besednega zaklada dveh jezikov, temveč medkulturna komunikacija oziroma kulturna menjava, pri kateri je z različnimi prevajalskimi postopki in metodami »prevedljiv« vsak del resničnosti. Prevedeno delo namreč v veliki meri prenaša tudi kulturo, iz katere izhaja, tako da je bistveni element medkulturnega stika. Kultura je navsezadnje organiziran sistem simbolov, nosilcev pomena, ki je po Iserju »po eni strani model o resničnosti, po drugi strani pa model resnice.«
Keywords: medkulturna komunikacija, kulturne realije, kulturni kodi, prevajalski postopki, madžarska književnost
Published in DKUM: 29.05.2017; Views: 1434; Downloads: 48
Full text (425,16 KB) |
6. Literatura - kultura - (kon)tekstJutka Rudaš, 2009, original scientific article Abstract: Razprava razgrinja poglavitne (kon)tekste, v katerih je Esterházy artikuliral nove modele resničnosti in literature, tiste umetnostno-estetske premike, ki so kritično spodkopali tradicionalna pojmovanja resnice. Prikaže resnično prelomne razsežnosti intertekstualnosti, v katero je ujet vsak tekst, kjer je meja med znotraj- in zunajtekstualnim zabrisana, branje pa docela pretkano s citati, referencami, z različnimi kulturnimi govoricami, družbeno-kulturnimi kodi. Podrobneje želim prikazati to zapleteno mrežo prelomov in prehodov v konstrukciji Esterhaázyjevih del, predvsem v Harmoniji caelestis.
Keywords: madžarska književnost, postmodernizem, intertekstualnost, ferencialnost, kulturna koda
Published in DKUM: 29.05.2017; Views: 1288; Downloads: 372
Full text (235,45 KB)
This document has many files! More... |
7. Literarnozgodovinska in književnokritična refleksija madžarske književnosti po letu 1980 v slovenščiniMiran Štuhec, 2009, original scientific article Abstract: Članek se ukvarja s problemom poznavanja sosednje književnosti oziroma sledi literarnozgodovinskemu in književnokritičnemu spisju, ki slovenskemu bralcu približuje madžarsko književnost. Glavne ugotovitve so tri: prvič, Slovenci so se z madžarsko književnostjo seznanjali že od začetka 20. stol. naprej; drugič, teh uvidov je manj kot bi glede na bližino obeh narodov, njuno povezanost in pomen same literature pričakovali, in tretjič, porast »slovenskega« interesa je opazen v zadnjih letih.
Keywords: madžarska književnost, recepcijski horizont, literarne kompetence, literarni interes
Published in DKUM: 29.05.2017; Views: 1027; Downloads: 366
Full text (281,09 KB)
This document has many files! More... |
8. Esterházy pri nas : iz recepcije sodobne madžarske književnostiJutka Rudaš, 2004, original scientific article Abstract: Prispevek predstavlja recepcijo del Pétra Esterhzyja pri nas. Postopek recepcijske estetike moderne madžarske književnosti od druge polovice 80-ih let do danes zaznamuje Vilenica. Madžarski pisatelji se od samega začetka (1986) udeležujejo te že tradicionalne literarne manifestacije, kjer je bil marsikateri izmed njih tudi že nagrajen. Péter Esterházy je bil prvi, ki je dobil mednarodno literarno nagrado Vilenica za leto 1988. Od takrat se je začelo tudi prevajanje njegovih del. Pričujoč prispevek ugotavlja, kako je pisateljevo leposlovno delo sprejeto v našem kulturnem prostoru s povsem drugačno kulturnozgodovinsko tradicijo, kjer odkrivamo različne horizonte branja, drugačno razumevanje njegovih umetniških sporočil in kjer nastajajo različne estetske sodbe
Keywords: madžarska književnost, slovenska književnost, literarna recepcija, 20. st., literarne nagrade, Vilenica, literarne študije
Published in DKUM: 10.07.2015; Views: 1209; Downloads: 28
 Link to full text |
9. |
10. Vprašanje identitete v romanih Imreja Kertésza Brezusodnost in Kadiš za nerojenega otrokaKatarina Kozole, 2010, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu sta predstavljena oba v slovenščino prevedena romana madžarskega dobitnika Nobelove nagrade Imreja Kertésza: Brezusodnost (1975) in Kadiš za nerojenega otroka (1990). Obe deli se neposredno in posredno navezujeta na temačna leta 20. stoletja, ki jih je zaznamoval holokavst, zato v diplomskem delu kratko osvetljujemo zgodovinsko ozadje. Poudarek diplomskega dela je predvsem na vprašanju identitete. Na eni strani se pojavlja vprašanje identitete posameznika, ki je »vržen« v koncentracijsko taborišče, kjer se ne more vzpostaviti kot subjekt, kjer je človek degradiran, njegovo dostojanstvo uničeno in kjer je onemogočeno njegovo svobodno delovanje. Na drugi strani se soočamo s skupinsko identiteto, s katero pa se identiteta posameznika ves čas prepleta. V ospredje je postavljena verska — židovska — identiteta ter težava posameznika pri samoidentificiranju sebe kot pripadnika religiji, ki je ne razume, ne pozna in zato tudi ne sprejema kot svoje. Podrobneje obravnavamo tudi kulturno in nacionalno identiteto. Na koncu je predstavljeno še razmerje med usodo in svobodo, kakor ga doživljajo liki v obeh zgoraj omenjenih romanih.
Keywords: Imre Kertész, Brezusodnost, Kadiš za nerojenega otroka, madžarska književnost, holokavst, židovstvo, identiteta
Published in DKUM: 23.07.2010; Views: 2686; Downloads: 359
Full text (434,08 KB) |
