1. MEDSEBOJNI VPLIV POLIMERNE ULTRAFILTRACIJSKE MEMBRANE IN DELCEV OLJNO-VODNE EMULZIJEErika Drobnak, 2014, master's thesis Abstract: Namen raziskave je preučiti vpliv različnih procesnih dejavnikov, na učinkovitost procesa ultrafiltracije oljno-vodne emulzije. Preučili bomo vpliv obratovalnih parametrov kot so tlak, temperatura in pH vrednost ter preizkusili polimerno polietersulfonsko (PES) membrano za čiščenje oljno-vodne emulzije pri procesu čelnega sistema ultrafiltracije. Namen je tudi preučiti medsebojni vpliv zeta potenciala polimerne ultrafiltracijske PES membrane in velikosti delcev oljnih kapljic v emulziji.
V raziskavi magistrske naloge smo izvajali čiščenje oljno-vodne emulzije z ultrafiltracijo pri različnih obratovalnih parametrih. Preverili smo učinkovitost zadržanja delcev na površini PES membrane med čiščenjem oljno-vodne emulzije. Pri merjenju zeta potenciala smo ugotavljali stabilnost oljno-vodne emulzije ter vpliv pH vrednosti na zeta potencial PES membrane.
Rezultati raziskave so pokazali, da čelna tehnika ultrafiltracije ni najbolj primerna metoda za čiščenje oljno-vodne emulzije zaradi številnih zamašitev PES membrane, tako ireverzibilnih kot tudi reverzibilnih, ki so posledično znižale gostoto volumskega toka permeata. Ugotovili smo, da je PES membrana uspešno zadržala večino delcev oljnih kapljic med ultrafiltracijo, vendar se je zaradi hidrofobnega značaja močno mašila in je ni bilo možno očistiti do te mere, da bi bila primerna za nadaljnjo uporabo. Ugotovili smo, da ima pH vrednost največji vpliv na zeta potencial zaradi interakcij med negativno nabito PES membrano in negativnimi oljnimi kapljicami, zato je pri pH=9 možen najlažji prehod oljnih kapljic skozi membrano in so pretoki višji. Z višjim pH smo dosegli večjo stabilnost oljno-vodne emulzije. Potrdili smo, da PES membrana nima izoelektrične točke in da ima PES membrana negativni zeta potencial v celotnem pH območju, ki med pH 8 in 9 doseže najnižjo vrednost. Keywords: oljno-vodne emulzije, ultrafiltracija, polietersulfonska membrana, mašenje membran, čiščenje membran, zeta potencial, velikost delcev Published in DKUM: 03.12.2014; Views: 2748; Downloads: 240
Full text (3,03 MB) |
2. ČIŠČENJE IN PONOVNA UPORABA ZAMAŠENIH POLIMERNIH MEMBRAN PRI PROCESU ULTRAFILTRACIJEPetra Novina, 2012, undergraduate thesis Abstract: Med naprednejše postopke čiščenja odpadnih oljnih vod sodi uporaba ultrafiltracijskih membran, vendar pa je glavna pomanjkljivost membranskih procesov mašenje membran. V diplomskem delu je prikazan postopek čiščenja ter ponovna uporaba zamašenih polimernih (PAN, GR60PP in UFX-pHt) membran pri procesu ultrafiltracije (UF). Proučevali smo gostoto volumskega toka (J) membran v odvisnosti od vhodnega tlaka (p) in hitrost pretoka (q) v odvisnosti od obratovalnega časa (t) pri različnih vhodnih tlakih. Površinske in strukturne lastnosti membrane pomembno vplivajo na pretok skozi membrano, od tega pa je odvisna tudi zmogljivost filtracijske naprave, zato smo pred in po obdelavi ultrafiltracije ter kemijskem čiščenju membran spremljali naslednje fizikalne parametre: stični kot, pretočni potencial, uporabili pa smo tudi Fourierjevo infrardečo transformacijsko spektroskopijo (FTIR) in vrstično elektronsko spektroskopijo (SEM). Na podlagi vseh analiz smo določili učinkovitost kemijskega čiščenja ter spremembe površinskih lastnosti membran. Keywords: Ultrafiltracija, polimerne membrane, mašenje membran, kemijsko čiščenje, površinske lastnosti. Published in DKUM: 16.10.2012; Views: 2052; Downloads: 296
Full text (3,36 MB) |
3. OBDELAVA ODPADNIH VODA IZ MESNO-PREDELOVALNE INDUSTRIJE Z ULTRAFILTRACIJOAnemari Grabušnik, 2011, undergraduate thesis Abstract: Raziskava v okviru diplomskega dela temelji na proučevanju možnosti čiščenja odpadnih voda iz mesno-predelovalne industrije z ultrafiltracijsko (UF) laboratorijsko napravo s keramično membrano. Z omenjeno napravo smo želeli izboljšati kakovost odpadne vode z namenom, da bi jo lahko uporabili kot tehnološko vodo (hladilno in čistilno vodo). Tako bi znižali stroške taks, ki jih podjetje plačuje za odvajanje v javno kanalizacijo. Pri procesu UF s keramično membrano smo proučevali gostoto volumskega toka odpadne vode v odvisnosti od transmembranskega tlaka (TMP) in hitrost pretoka v odvisnosti od časa obratovanja pri različnih obratovalnih tlakih in pH-vrednost. Iz rezultatov obratovanja UF laboratorijske naprave smo določili mehanizem mašenja keramične membrane glede na padec gostote volumskega toka. Pred in po obdelavi odpadne vode z ultrafiltracijo smo spremljali fizikalne in kemijske parametre: pH-vrednost, temperaturo, prevodnost, motnost, kemijsko in biokemijsko potrebo po kisiku, določevali količino suspendiranih snovi, težkohlapnih lipofilnih snovi, proteinov, amonijev dušik in celotni fosfor. Ugotovili smo, da z UF laboratorijsko napravo učinkovito znižamo koncentracije vseh komponent odpadnih voda iz mesno-predelovalne industrije in tako vode po čiščenju ustrezajo mejnim vrednostim, ki so določene v slovenski zakonodaji (UL RS št. 45, leto 2007). Keywords: mesno-predelovalna industrija, odpadne vode, ultrafiltracija, keramične membrane, mašenje in čiščenje membran, učinkovitost čiščenja. Published in DKUM: 16.09.2011; Views: 2850; Downloads: 117
Link to full text |
4. |