| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


41 - 50 / 84
First pagePrevious page123456789Next pageLast page
41.
LUTKA KOT MOTIVACIJSKO SREDSTVO PRI PREDSTAVLJANJU LITERARNEGA BESEDILA
Tamara Kočevar, 2013, undergraduate thesis

Abstract: V začetku diplomske naloge so na podlagi strokovne literature opredeljeni lutka in literarne zvrsti. V nadaljevanju sta predstavljeni simbolna in gledališka igra. Podrobneje so opisani značilnosti simbolne igre, načini, kako se naj vzgojitelj vključi v igro in njegova vloga. Na splošno sta predstavljena tudi otrokov emocionalni razvoj in socializacija. Naslednje poglavje utemeljuje razloge za uporabo lutke. Opisane so njene pozitivne lastnosti, načini, kako in kdaj naj jo vzgojitelj in/ali otrok uporabljata, kakor tudi razvijanje lutkovne osebnosti. Sledi poglavje o razumevanju dramske igre, ki med drugim pojasnjuje njen namen in otrokovo potrebo po zgodbah, prisotnost odraslega v sociodramski igri ter načine dramatizacije zgodbe in ustvarjalne igre. Naloga se nadaljuje s poglavjem o komunikaciji v gledališki in lutkovni dejavnosti. Tukaj so predstavljene možnosti za individualizacijo, oblike dela in vloga posredne komunikacije z lutko pri povezovanju vzgojitelja z otrokom. Zadnje poglavje predstavlja pomen lutke v izobraževanju, magičen vpliv lutke in misli o lutkarstvu pri zelo majhnih otrocih.
Keywords: dramatizacija zgodbe, dramska igra, izobraževanje, komunikacija, lutka, lutkarstvo, sociodrama
Published: 08.10.2013; Views: 1386; Downloads: 192
.pdf Full text (1,72 MB)

42.
LUTKA KOT DIDAKTIČNO IN MOTIVACIJSKO SREDSTVO V PRVI TRIADI
Tadeja Kocmut, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Lutka kot didaktično in motivacijsko sredstvo v prvi triadi je praktično diplomsko delo. Namen tega je vključiti lutke v pouk prve triade, izvesti in analizirati učne ure ter preučiti lutko kot didaktično in motivacijsko sredstvo pri pouku v prvi triadi. Po izvedbi in analizi učnih ur smo ugotovili, da lahko lutko smiselno vključimo v vse predmete prve triade, tako da izhajamo iz učne teme in učne enote posamezne učne ure. Učenci so najbolj motivirani pri tistih dejavnostih z lutko, pri katerih sami aktivno sodelujejo. Prav tako lahko z lutko dosežemo zadane izobraževalne cilje učne ure, in ne le to – z lutko je doseganje izobraževalnih ciljev zabavnejše. Učitelj lahko v prvi triadi uporabi različne vrste lutk in jih ponudi učencem, upoštevati pa mora le smiselnost vključitve lutke v učno uro. Lutka ima največji učinek na učence v funkciji prijatelja in učenca s problemsko nalogo. Od treh učiteljic pa smo le eno uspeli motivirati k pogostejši uporabi lutke v razredu. S pomočjo vključevanja lutke v pouk smo spoznali, da lutka ni le uspešno motivacijsko, temveč tudi didaktično sredstvo v razredu.
Keywords: lutka, prva triada, predmeti, didaktično sredstvo, motivacijsko sredstvo
Published: 23.09.2013; Views: 1352; Downloads: 282
.pdf Full text (2,49 MB)

43.
PROJEKTNO DELO Z LUTKO V INTEGRACIJI S PODROČJEM DRUŽBA
Katja Šribar, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga Projektno delo z lutko v integraciji s področjem družba obravnava lutko kot motivacijsko sredstvo pri spoznavanju kraja Senovo nekoč, skozi vodene dejavnosti pri otrocih, starih od 4 do 6 let. V teoretičnem delu sem s pomočjo strokovne literature predstavila lutke, vrsto lutk, kreativne dejavnosti z lutkami kot proces, otroško spontano in gledališko igro, otrokov razvoj ob igri z lutko, lutko kot motivacijsko sredstvo ter povezavo lutke in Kurikuluma. Na koncu teoretičnega dela sem na kratko predstavila kraj Senovo. V praktičnem delu smo predstavili primere dobre prakse dela v vrtcu v drugem starostnem obdobju. Lutka se je v vodene dejavnosti vključevala zgolj kot motivacijsko sredstvo, ki je skozi projektno delo Senovo, moj kraj otrokom približala njihov rodni kraj Senovo. Z lutko smo pobliže spoznali zgodovino Senovega, življenje ljudi, raziskali različne kotičke ter spoznali poklic rudar. Namen praktičnega dela v diplomski nalogi je bil z lutko Perkmandeljcem otroke popeljati skozi kraj Senovo, spoznati značilnosti Rudnika Senovo ter spoznati poklic rudarja, na otrokom zanimivejši način. V praktični del diplomske naloge so vključene dnevne priprave s cilji, vsaki pripravi sledijo evalvacije.
Keywords: predšolski otrok, lutka, lutka kot motivacijsko sredstvo, Perkmandeljc
Published: 12.07.2013; Views: 1616; Downloads: 369
.pdf Full text (3,68 MB)

44.
KOMUNIKACIJA S TELESNO LUTKO
Polona Čuk, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Komunikacija s telesno lutko je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela ter zapisano na podlagi strokovne literature. V teoretičnem delu smo opredelili, kaj je lutka, kakšen je njen pomen za razvoj otroka in kako jo uporabljati v vzgojno-izobraževalnem procesu. Podrobneje smo opisali komunikacijo in predstavili telesno lutko. Utemeljili smo, da je telesna lutka odlična lutkovna tehnika za razvoj in bolj sproščeno neverbalno komunikacijo. Otroku daje svobodo od govorjene besede in zmanjša stres, ki ga doživlja v vsakodnevni komunikaciji. Skozi gib in gesto lutke otrok izrazi tisto, česar skozi govor ne more in včasih tudi ne želi. V praktičnem delu je v več pripravah in skozi slikovni material opisana izvedba projekta, katerega namen je bil otrokom predstaviti telesne lutke, jim omogočiti njihovo izdelavo ter preveriti, ali so res primerna lutkovna tehnika za razvoj neverbalne komunikacije in bolj sproščeno komuniciranje. Projekt smo izvedli v skupini 6–8 let starih otrok, v kombiniranem oddelku 1. in 2. razreda na Osnovni šoli Glazija, ki je šola s prilagojenim programom. V dvotedenski projekt je bilo vključenih 5 dečkov in 1 deklica. Končni cilj je bila uprizoritev dramske igre »Živali pri babici Zimi«, in sicer z lutkami, ki so jih izdelali otroci.
Keywords: Predšolska vzgoja, lutka, telesna lutka, gibanje s telesno lutko, neverbalna komunikacija, neverbalna komunikacija s telesno lutko, projekt
Published: 28.05.2013; Views: 1813; Downloads: 508
.pdf Full text (1,98 MB)

45.
MOJE TELO JE LUTKA (ANIMACIJA DELOV TELESA)
Vesna Udovč, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu z naslovom Moje telo je lutka (animacija delov telesa) smo predstavili netradicionalne lutke, kjer je del človeškega telesa hkrati tudi del lutke. Gre za lutke, kjer se razvijajo gibalne sposobnosti otrok (gibljivost, koordinacija, ravnotežje …) in preko katerih lahko otroci spoznajo svoje telo in njegove meje. V prvem delu smo predstavili lutko in njeno vlogo pri otrokovem celostnem razvoju. Lutka je pomembna za razvoj otrokove verbalne in neverbalne komunikacije, reševanje konfliktov, razvoj ustvarjalnosti in domišljije. Otrok je pri delu z lutko lahko vedno uspešen. Naredi jo v skladu s svojimi sposobnostmi in tudi animacija mu omogoča, da se izrazi na svoj način. Tako se razvija njegova pozitivna samopodoba, kar je za predšolskega otroka zelo pomembno. Animacija delov telesa je tesno povezana z gibanjem, zato smo se dotaknili tudi razvoja gibalnih sposobnosti. Opredelili smo, kaj je animacija, katere vrste animacije poznamo in predvsem, kakšni so principi lutkarske animacije. Pri delitvi lutk smo se osredotočili predvsem na to, kako je lutka povezana s telesom, ki jo animira (z animatorjem). Zato smo opredelili tri sklope: ko animatorjevo telo ni v stiku z lutko, ko je v stiku z lutko in ko del telesa postane tudi oživljeni del lutke. Lutke smo predstavili kot didaktično sredstvo in opisali možne načine uporabe s predšolskimi otroki. Na koncu prvega dela smo opisali še posebnosti projektnega dela in razčlenili njegove posamezne etape, saj smo v drugem (praktičnem) delu te etape tudi izvedli v vrtcu. Diplomsko delo je praktično, saj smo v drugem delu ugotovitve preizkusili še v praksi s projektnim delom. Predstavili smo vrtec in skupino, glavne značilnosti projekta in celoten potek le-tega.
Keywords: predšolska vzgoja, lutka, animacija, animacija delov telesa, didaktično sredstvo, projekt, projektno delo
Published: 03.01.2013; Views: 3299; Downloads: 342
.pdf Full text (2,73 MB)

46.
SCENOGRAFIJA LUTKOVNE PREDSTAVE
Iva Trstenjak, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Scenografija lutkovne predstave bo izvedena po zgodbi, ki jo bom napisala sama. Odločila sem se za kombinacijo analogne/digitalne projekcije, kar bo poživelo samo predstavo.Scenografija bo v celoti izdelana ročno z uporabo svile za ozadje in lesenih plošč za objekte, ki so nameščeni v prostoru. Moja predstava bo navduševala otroke, kot tudi njihove starše, saj bo okoljevarstveno usmerjena.
Keywords: lutka, oder, scena, uporaba barvnih tonov
Published: 27.09.2012; Views: 1464; Downloads: 150
.pdf Full text (9,15 MB)

47.
PRIMERJAVA UPORABE LUTK V 1. IN 2. STAROSTNEM OBDOBJU OTROK
Karolina Vidovič, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V teoretičnem delu diplomske naloge je predvsem opisana pomembnost lutke na različnih področjih dejavnosti. S pomočjo strokovne literature je razložen tudi razvoj domišljije in samopodobe pri uporabi lutke, pa tudi vloga vzgojitelja pri uporabi lutke. Razloženo je, zakaj je lutka pomembna v prvem in tudi v drugem starostnem obdobju otroka. Opisane so različne metode dela z lutko. Izpostavljena je uporaba lutke na različnih področjih dejavnosti, ki so zapisana v Kurikulumu za vrtce, ter primeri le-teh v povezavi z lutko. Namen diplomske naloge je ugotoviti, v katerem starostnem obdobju predšolskih otrok vzgojitelji pogosteje uporabljajo lutko pri svojem delu. S pomočjo anketnega vprašalnika, ki smo ga razdelili vsem vzgojiteljem in vzgojiteljicam v 14 vrtcih v okolici Maribora (vrtec Fram, Selnica ob Dravi, Hoče, Ruše, Limbuš, Rače, Slivnica, Šentilj, Pesnica, Pernica, Rogoza, Kamnica, Zg. Duplek in Korena), smo želeli ugotoviti, v katerem starostnem obdobju otrok se v vrtcih pogosteje uporabljata lutka in lutkovna dejavnost. V empiričnem delu diplomske naloge smo predstavili rezultate anketnih vprašalnikov v obliki grafov in tabel, na podlagi katerih smo nato ovrednotili zastavljene hipoteze. Ugotovili smo, da je uporaba lutk v okoliških vrtcih skoraj enako zastopana v obeh starostnih obdobjih, le izdelovanje lutk je pogosteje izvajano v drugem starostnem obdobju otrok.
Keywords: predšolska vzgoja, vrtec, lutka, lutkovna dejavnost, vzgojitelj
Published: 25.07.2012; Views: 2335; Downloads: 195
.pdf Full text (1,14 MB)

48.
IZVEDBA LUTKOVNE IGRE Z ROČNIMI LUTKAMI
Petra Venguš, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Izvedba lutkovne igre z ročnimi lutkami je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. Teoretični del zajema lutke kot uporabno sredstvo za vsak dan pri oblikovanju mladega človeka, predstavljen je namen uporabe lutke s strani vzgojitelja ali otroka. Predstavili smo, kako lahko uporabljamo lutke pri drugačnih otrocih. Ta del zajema kratek opis lutk in njihov značaj. Pri otroku vse poteka preko igre, zato smo opredelili simbolno igro. Predstavili smo tudi, kako si zastaviti cilje s strani vzgojitelja na področju igre oziroma dejavnosti z lutkami. Praktični del smo izvajali v vrtcu v skupini otrok drugega starostnega obdobja. Naš namen je bil otroke popeljati v svet lutk in veselja z njimi. Otroci so spoznali lutke in se rokovali z njimi, jih izdelovali, pripravili vse, kar je potrebno za lutkovno igro. Kot zaključek so lutkovno igro izvedli in jo predstavili mlajšim otrokom iz vrtca in se z njo predstavili na zaključni prireditvi. Končni rezultat je lutkovna igra, čeprav smo večji poudarek dali na sam potek projekta, ki je potekal samostojno s strani otrok.
Keywords: lutke, lutka pri oblikovanju mladega človeka, lutka in drugačni otroci, značilnosti lutk, ročne lutke, lutkovna igra, projektno vzgojno delo
Published: 16.07.2012; Views: 2283; Downloads: 347
.pdf Full text (3,31 MB)

49.
ROČNA LUTKA V VRTCU
Petra Grubelnik, Melita Ravlan, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo Ročna lutka v vrtcu je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu smo na podlagi strokovne literature predstavili evropsko in slovensko zgodovino lutke. Naštete so vrste lutk. Natančno je opredeljena ročna lutka in njene lastnosti. Opisana je vloga lutke in kakšen je njen vpliv na otroke v vrtcu. V praktičnem delu diplomske naloge smo predstavili primera dobre prakse pri delu v vrtcu v prvem in drugem starostnem obdobju. V prvem starostnem obdobju smo dali poudarek na dnevno rutino v vrtcu, kar je za to starostno obdobje pomembno. Za to smo se odločili, ker je pri teh dejavnostih do sedaj bilo veliko joka, neučakanosti, otroci niso bili vztrajni. Prav to je bila naša motivacija, da v to vpeljemo lutko in preverimo njeno koristnost. Lutka je bila vključena tudi pri drugih področjih Kurikuluma, namen je bil opazovati, kje je lutka imela najmočnejšo vlogo. V drugem starostnem obdobju smo z otroki preko lutk spoznavali novo vsebino, preverili, kakšno vlogo ima lutka kot sredstvo motivacije, izdelovali lutke in izvedli dramatizacijo. Namen praktičnega dela v diplomski nalogi je bil ugotoviti, ali z ročno lutko v vrtcu v prvem in drugem starostnem obdobju lažje in enostavneje dosegamo zadane cilje. V praktični del diplomske naloge so vključene tedenske priprave s cilji, vsaki pripravi sledijo tudi evalvacije. Evalvacije so dnevne ali tedenske, to je odvisno od zastavljene teme.
Keywords: ročna lutka, domišljija, motivacija, ustvarjalnost, projektno delo, dnevna rutina, dramatizacija
Published: 13.06.2012; Views: 4653; Downloads: 787
.pdf Full text (3,20 MB)

50.
LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIBOR
Simona Teršek, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi Lutkovno gledališče Maribor sem se osredotočila predvsem na dve smeri, in sicer na lutkovna gledališča na splošno in na podrobnejši opis Lutkovnega gledališča Maribor ter na pomen in vrsto lutk v lutkovnem gledališču in lutkovno vzgojo v vrtcih. Pri opisovanju različnih kontekstov sem imela v mislih predvsem predšolske otroke. Lutkovno gledališče je pomemben dejavnik v razvoju otrok. Tu se lahko udeležijo posebnih predstav, delavnic, ustvarjalnic ali dobro premišljenih oblik izobraževanja. S tem lutkovna gledališča svoje delovanje in pomen ter še posebej lutke bolj približajo otroku in ga tako vpletejo kot aktivnega ustvarjalca. Lutka ima namreč neverjetno izrazno moč, saj se otrok z njeno pomočjo umiri in vstopi v svet pravljic. Uporaba lutke v vzgojnem procesu lahko opazno prispeva k bolj humanemu in manj stresnemu vključevanju otroka v socializacijski proces. Lutke izzivajo domišljijo in ustvarjalnost, naredijo svet prijaznejši in ustvarjajo pozitivno vzdušje. Javni zavod Lutkovno gledališče Maribor je bil ustanovljen z združitvijo dveh aktivnih ljubiteljskih lutkovnih gledališč v Mariboru – Lutkovnega gledališča KUD Jože Hermanko Maribor in Malega gledališča lutk DPD Svoboda Pobrežje. Uradno o Lutkovnem gledališču Maribor govorimo od leta 1974 naprej. Zgodovina tega gledališča sega v leti 1945 in 1946, v čas, ko so se posamezniki spet zbirali in poskušali igrati s predvojnimi doma narejenimi lutkami. Sredi vsega razdejanja so mogli biti začetki zelo preprosti in skromni. V nalogi sem zajela tudi dela zakonca Varl, ki so zelo pomembna za razvoj lutkovnega gledališča Maribor.
Keywords: lutkovno gledališče, predstava, lutka, domišljija, javni zavod Lutkovno gledališče Maribor, Lutkovno gledališče KUD Jože Hermanko Maribor in malo gledališče lutk DPD Svoboda Pobrežje.
Published: 12.06.2012; Views: 2482; Downloads: 191
.pdf Full text (1,10 MB)

Search done in 0.27 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica