Search the digital library catalog

Keywords: lov, lovstvo, divjad, upravljanje z divjado, nelovne površine, škoda, konflikt
Published in DKUM: 18.09.2024; Views: 0; Downloads: 7
Link to full text

Abstract: V okviru magistrskega dela smo proučevali odnos potrošnikov do divjačinskega mesa (DM) ter njihovo seznanjenost z delovanjem lovskih društev (LD) in z ukrepi prehranske varnosti pri upravljanju z DM. Nadalje nas je zanimala ocena potrošnikov in lovcev o prisotnosti in obsegu krivolova v Sloveniji in trženja nezakonito pridobljenega DM. Podatke za raziskavo smo pridobili s pomočjo dveh ločenih anket, ki smo jih razširili med potrošnike (n=402) in lovce (n=216). Za nadaljnje analize smo potrošnike razdelili glede na to, ali so DM že uživali ali ne (DM-DA in DM-NE). Med potrošniki omenjenih skupin smo ugotovili precej razlik glede sprejemljivosti in varnosti DM. Več kot 90 % potrošnikov je sicer DM že poskusilo. Ti potrošniki so tudi nekoliko bolje seznanjeni z delovanjem LD in vzpostavljeno prehransko varnostjo DM. Prav tako smatrajo DM za bolj ali vsaj enako okusno kot meso domačih živali in so zanj pripravljeni odšteti več. Potrošniki DM najpogosteje dobavljajo pri lovcih, kar se sklada s trditvami lovcev, katerih polovica je potrdila, da DM oziroma izdelke iz DM, podarjajo/prodajajo tretji osebi. Večina lovcev DM tudi predeluje. Presenetljivo je, da skoraj 20 % lovcev izdelkom, z vidika prehranske varnosti, ne zaupa popolnoma. Potrošniki in lovci menijo, da je krivolov stalno prisotna praksa; ocena deleža krivolova je s strani potrošnikov sicer višja kot s strani lovcev. Meso, pridobljeno na nezakonit način, ki ni veterinarsko pregledano in tako predstavlja določeno zdravstveno tveganje, se po mnenju lovcev le v manjšem deležu nameni za prodajo, saj se večina porabi za lastne potrebe. Raziskava posredno kaže na vlogo DM kot alternativnega vira hrane, posledično pa je tudi področje pridobivanja, predelave in trgovanja z DM še relativno slabo razvito in poznano, zato bo v prihodnje potrebna še dodatna ureditev področja.
Keywords: divjačina, lovstvo, potrošniki, krivolov
Published in DKUM: 20.12.2021; Views: 867; Downloads: 70
Full text (987,23 KB)

Abstract: Lovski čuvaji pomembno prispevajo k varovanju okolja. Zaupanje je temelj dobrega sodelovanja z notranjo javnostjo in formalnimi družbenimi nadzorovalci, saj pri opravljanju svojega dela potrebujejo podporo članov lovskih družin. V diplomski nalogi proučujemo odnose lovsko-čuvajske službe v lovski družini (LD) in v lovišču s posebnim namenom (LPN) z vodstvom in ostalimi člani. Diplomsko delo predstavlja pomen lovskega čuvaja za lovstvo oziroma za upravljanje z loviščem, kako se je lovsko-čuvajska služba razvijala v zgodovini ter njene značilnosti. V drugem delu je na podlagi izpolnjene ankete predstavljeno samo zadovoljstvo oziroma nezadovoljstvo lovskih čuvajev z delom in vodstvom lovske družine. Njihov odnos oziroma zadovoljstvo smo ugotavljali s spletno anketo med lovskimi čuvaji, ki imajo sklenjeno pogodbo z upravljavcem lovišča oziroma lovsko družino in loviščem s posebnim namenom. Namen je bil tudi podati nekaj predlogov, ki bi lovskim čuvajem, ostalim lovcem in inštitucijam, ki se ukvarjajo z lovom oziroma gospodarjenjem z naravo, pripomogle k razvoju na višji nivo kvalitetnega in učinkovitejšega dela. Pri tem smo ugotavljali, kakšne težave imajo lovski čuvaji pri opravljanju lovsko-čuvajske službe, kako se izobražujejo, koliko časa posvetijo delu lovskega čuvaja, kakšne so njihove funkcije, koliko časa vložijo v svoje delo in kako so zadovoljni s podporo v organih lovske družine, kako so računalniško in internetno aktivni, ugotovili smo organiziranost lovsko-čuvajske službe v lovskih družinah in splošne podatke o starosti, spolu in delovni dobi opravljanja lovsko-čuvajske službe. Ugotovili smo, da so lovski čuvaji zadovoljni z delom in vodstvom lovske družine, pri tem pa na zaupanje med lovskimi čuvaji s pogodbo in vodstvom lovske družine pomembno vplivata moralno-etično ujemanje in višja stopnja izobrazbe, s tem pa se tudi kaže povezava z zadovoljstvom lovskih čuvajev z delom v lovski družini. Potrebno bi bilo določiti minimalno stopnjo izobrazbe za opravljenje tovrstnega dela in konkretno opisati oziroma opredeliti njihova pooblastila.
Keywords: lovstvo, lovci, lovska društva, lovska zveza, lovski čuvaji, diplomske naloge
Published in DKUM: 30.11.2016; Views: 1800; Downloads: 244
Full text (1,49 MB)

Abstract: Lovstvo je v preteklosti predstavljalo glavni vir preživetja, dandanes pa ljudem pomeni predvsem hobi. Skozi čas se je lovstvo zelo spremenilo tako glede uporabe in oblike orodja oziroma orožja za lov kakor tudi glede organizacije. V preteklosti so imeli lovsko pravico predvsem premožni ljudje, čez čas pa so lovsko pravico pridobili lastniki zemljišč. Še zdaj je v večini evropskih držav lovska pravica vezana na lastninsko pravico, lastniki zemljišč imajo pravico do lova in upravljanja z divjadjo na svojem zemljišču, lahko pa zemljišče dajejo tudi v najem. V nasprotju s tem je Slovenija ena redkih držav, kjer pravica do lova ni vezana na lastninsko pravico. V Sloveniji imajo pravico do lova samo posamezniki, ki so včlanjeni v lovsko družino in imajo opravljen lovski izpit. Večina držav ima urejeno lovsko zakonodajo, ki določa pogoje za upravljanje z divjadjo, trajnostno gospodarjenje z divjadjo, pogoje za lov, velikost lovišč, organiziranost lovskih organizacij, vrste in načine lova. Evropske države se združujejo v Združenje lovskih zvez Evropske skupnosti (FACE), ki skrbi za interese sedmih milijonov lovcev po vsem svetu in za učinkovito ohranjanje življenjskega okolja ter odgovornosti lovcev ob lovu. Moramo se zavedati, da lovstvo ne pomeni samo lova na divjad, ampak predstavlja širok spekter drugih dejavnosti, kot so ohranjanje narave in pestrosti živalskih vrst, ohranjanje ravnovesja v naravi, nadzor nad krivolovom, preprečevanje širjenja bolezni, odpravljanje škode, ki jo povzroči divjad, in še mnogo drugih stvari.
Keywords: lovstvo, lovska društva, lovci, pravna ureditev, diplomske naloge
Published in DKUM: 17.05.2016; Views: 2037; Downloads: 222
Full text (698,08 KB)

Abstract: Država s sprejemanjem zakonov in drugih predpisov ureja življenje v državi. Spoštovanje zakonov in drugih predpisov je temelj urejenosti kateregakoli sistema, podjetja, inštitucije, organizacije in tudi življenja posameznika. Medtem ko za zagotavljanje spoštovanja pravnih aktov skrbi država s svojim pravnim redom, pa nadzor nad spoštovanjem zakonov izvajajo različne inšpekcijske službe na posameznih področjih. Lovska inšpekcija, ki opravlja inšpekcijski nadzor na področju lovstva, in sicer na podlagi Zakona o divjadi in lovstvu, deluje v okviru Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo, hrano in okolje. V okviru svojih letnih načrtov ga izvaja v obliki rednih nadzorov, kot tudi z odzivanjem na pritožbe, obvestila ali prijave. Nadzorstvena vloga ima več funkcij, med katerimi sta najpomembnejši preventiva ter zagotavljanje spoštovanja zakonov in posledično s tem tudi varstva živali. Poleg nadzora pa Zakon o divjadi in lovstvu pokriva še druga območja, kot so: upravljanje z divjadjo, ki zajema področja načrtovanja, ohranjanja kot tudi trajnostnega gospodarjenja in spremljanja stanja divjadi, nadalje podeljevanje koncesij, naloge prostovoljnih organizacij v javnem interesu ter ne nazadnje tudi navajanje ukrepov ob zaznanih kršitvah. V naši diplomski nalogi smo se osredotočili na tiste dele omenjenega zakona, ki so pomembni za nadzor in posledično tudi ukrepanje s strani pristojnih organov.
Keywords: lovstvo, lovske organizacije, nadzor, lovska inšpekcija, policija, pravna ureditev, diplomske naloge
Published in DKUM: 28.05.2013; Views: 2084; Downloads: 364
Full text (781,22 KB)