1. Analiza trga za izgradnjo lokalne blagovne znamke v kmetijstvuAleš Perko, 2021, master's thesis Abstract: Na trgu kmetijskih izdelkov je konkurenca velika, prav tako pa je ponudba zelo široka. V Sloveniji kmetje vse več ponujajo lokalno pridelane izdelke odjemalcem ter skušajo ugoditi njihovim potrebam in željam. Zaradi težjih naravnih danosti za pridelovanje in majhnosti parcel so slovenski kmetje v težjem ekonomskem položaju v primerjavi s kmetijskimi velesilami na globalnem trgu. Slovenski kmet težko konkurira v ekonomiji obsega in kvantiteti. Priložnost za konkuriranje in izboljšanje družbeno-ekonomskega položaja kmetij je v medsebojnem povezovanju, dodani vrednosti izdelkov in kratkih prodajnih verigah. Raziskave kažejo, da je povezovanje kmetij v kolektivne blagovne znamke v lokalnih ali širših območjih ena izmed možnosti za razvoj kmetij in lokalnega območja.
V magistrskem delu najprej predstavljamo teoretična izhodišča o blagovni znamki, opredelili smo izraz lokalno in lokalna blagovna znamka ter predstavili kolektivne blagovne znamke. Pregledali smo literaturo v zvezi z vedenjem odjemalcev do lokalnih blagovnih znamk, pregledali primere vedenja odjemalcev do lokalnih blagovnih znamk in samega vpliva na lokalno gospodarstvo ter okolje. Predstavili smo primere dobrih praks kolektivnih blagovnih znamk iz tujine in iz Slovenije. V nadaljevanju sledi analiza raziskave trga odjemalcev, kjer so nas zanimala stališča, nakupno vedenje in njihovo zaznavanje lokalne ponudbe kmetijskih prehrambenih izdelkov. Zanimalo nas je tudi odjemalčevo pričakovanje glede lokalno pridelanih izdelkov v prihodnje. Raziskali smo trg ponudnikov s poglobljenimi intervjuji, kjer nas je zanimala trenutna situacija na kmetijskem trgu, kakšna je ponudba na trgu in kdo so njihovi odjemalci. Ponudnike smo povprašali o mnenju glede morebitnega obstoja lokalne kolektivne blagovne znamke v kmetijstvu in pričakovanj v prihodnje.
Z raziskavo smo ugotovili, da je povpraševanje odjemalcev po lokalno pridelanih izdelkih veliko, večina vprašanih tudi kupuje te izdelkete. Respondenti največ povprašujejo predvsem po osnovnih prehrambenih izdelkih, tudi za v prihodnje obstaja veliko zanimanje odjemalcev za tovrstne izdelke, kar se je potrdilo v raziskavi. Ugotovili smo, da tudi ponudniki zaznavajo vse večje povpraševanje po lokalno pridelanih izdelkih in podpirajo idejo o lokalni kolektivni blagovni znamki kmetijskih ponudnikov.
Keywords: Blagovna znamka, lokalni izdelki, kolektivne blagovne znamke, vedenje odjemalcev, lokalne kolektivne blagovne znamke, kmetijski izdelki.
Published in DKUM: 11.04.2022; Views: 372; Downloads: 90
 Full text (3,22 MB) |
2. Analiza prodaje in raziskava trga lokalnih izdelkov v Kmetijsko-gozdarski zadrugi Slov. KonjiceJerneja Kotnik, 2021, undergraduate thesis Abstract: V tem diplomskem projektu želimo predstaviti analizo prodaje lokalnih izdelkov pod imenom Pohorski cekar v Kmetijsko-gozdarski zadrugi Slovenske Konjice. Prav tako bomo predstavili rezultate raziskave trga za omenjene izdelke. V sklopu analize prodaje bomo šli skozi pet različnih analiz, in sicer: analiza prodajnega asortimenta, prodajnih območij, poti, cen in stroškov prodaje. Te smo na kratko opisali in jih kasneje v praktičnem delu podkrepili z dejanskim primerom. S pomočjo ankete smo želeli raziskati trg in smo tako ugotovili želje, potrebe in navade kupcev lokalnih izdelkov Pohorski cekar. Ugotovili smo, da kupci lokalne izdelke radi kupujejo zaradi tega, ker s tem podpirajo lokalne kmete in ker so ti izdelki domači in kakovostni. Cene se jim zdijo zmerne v skladu s kakovostjo, asortiment pa dovolj velik. Kupci si želijo tudi potujočega Pohorskega cekra oz. možnost spletnega naročila lokalnih izdelkov. Pri nakupu svežega mesa so ljudem pomembni sledljivost in kakovost mesa, prav tako poreklo in ponudnik, cena pa pri tem ni tako pomembna. Kupci bi si želeli, da bi Kmetijsko-gozdarska zadruga Slov. Konjice prodajala tudi sveže meso lokalnih kmetov. Za to meso so pripravljeni plačati tudi višjo ceno.
Keywords: Pohorski cekar, lokalni izdelki, prodaja, kupci, analiza
Published in DKUM: 03.09.2021; Views: 503; Downloads: 49
Full text (2,72 MB) |
3. |
4. RAZVOJ VEČKRITERIJSKEGA MODELA ZA OCENJEVANJE PREHRANSKIH IZDELKOV Z GORSKO-HRIBOVSKIH OBMOČIJJernej Prišenk, 2012, master's thesis Abstract: Razvit je bil večkriterijski model za kvalitativno oceno ustreznosti proizvodnje in trženja posameznega lokalnega prehranskega izdelka z gorsko-hribovskega območja z uporabo metode DEX, ki predstavlja orodje za identifikacijo pomanjkljivosti v fazi proizvodnje ali trženja lokalnih prehranskih izdelkov. V raziskavo je bilo vključenih deset analiziranih prehranskih izdelkov z območja Julijskih in Savinjskih Alp ter Pohorja. Razvoj modela je potekal postopoma in je bil na koncu uporabljen na primerih analiziranih prehranskih izdelkov. Rezultati so bili podani v obliki kvalitativnih končnih ocen za fazo proizvodnje in trženja pri individualnih lokalnih prehranskih izdelkih. Z izvedbo analize plus-minus-1 na koroškem rženem kruhu in suhem sadju je bil ugotovljen vpliv osnovnih atributov na končno oceno prehranskega izdelka. Rezultati analize so pokazali, katere kriterije od osnovnih kriterijev (kriterijev na prvem nivoju) je smiselno izboljšati za doseganje boljše končne kvalitativne ocene. Na podlagi zastavljenih hipotez je bilo preverjeno, ali na končno oceno prehranskih izdelkov vpliva večje število kriterijev in ali bi bila končna ocena drugačna, če bi upoštevali samo en kriterij. Rezultati so pokazali, da se je končna kvalitativna ocena pri petih prehranskih izdelkih bistveno razlikovala od ocen po posameznih kriterijih. Prehranski izdelki so lahko prejeli pet različnih hierarhično vrednotenih opisnih ocen. Najboljšo oceno »odličen« sta prejela tolminski sir in zgornjesavinjski želodec, nekoliko slabšo oceno »manj uspešen« pa je prejel pohorski lonec. Najslabšo oceno »slab« je prejel mošt, medtem ko so solčavski sirnek, bovški sir, pehtranova potica in jetrnica prejeli oceno »zadosten«. Ocena dveh prehranskih izdelkov (suhega sadja in koroškega rženega kruha) je variirala med »zadosten« in »manj uspešen«. Na podlagi analize plus-minus-1je bilo ugotovljeno, da je njuna končna ocena odvisna od različnih ocen združenih kriterijev, pri čemer lahko njihova posamezna ocena s spremembo za eno stopnjo navzgor ali navzdol vpliva na končno oceno prehranskega izdelka. Izvedli smo še analizo občutljivosti modela, ki je temeljila na spreminjanju vrednosti, tako da se je spreminjala utež kriterijema prvega nivoja. Analiza je pokazala odzivnost, učinkovitost in uporabnost modela, če bi ocenjevali več prehranskih izdelkov, katerih končna ocena uspešnosti bi temeljila na podlagi posamezne ocene faze proizvodnje in faze trženja izdelka.
Keywords: lokalni prehranski izdelki, ocenjevanje prehranskih izdelkov, večkriterijski model, DEXi
Published in DKUM: 19.03.2012; Views: 3209; Downloads: 466
Full text (1,22 MB) |
