| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 6 / 6
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
LOKALNA DEMOKRACIJA NA KONKRETNEM PRIMERU MESTNE OBČINE VELENJE
Elma Babić, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Z osamosvojitvijo Republike Slovenije, leta 1991, je bila uvedena parlamentarna demokracija, posledica le-te pa je, med drugim, tudi uvedba lokalne samouprave, s čimer se je Republika Slovenija pridružila tistim sodobnim državam v Evropi in zunaj nje, ki priznavajo pravico državljanov, da sodelujejo pri opravljanju javnih zadev. Ta pravica se najbolj neposredno uresničuje prav na lokalni ravni in je eno temeljnih načel demokratične ureditve. Ustava Republike Slovenije v 9. členu določa, da je v Sloveniji zagotovljena lokalna samouprava. Lokalna skupnost je torej eden od stebrov demokracije in je merilo za presojo demokratičnega razvoja posamezne države. Udeležba državljanov v lokalnem javnem življenju je način, da se uveljavijo demokratične vrednote in naraste podpora javnosti lokalnim organom. Predpogoj za zagotavljanje sodelovanja občanov v lokalnem javnem življenju sta javnost dela organov lokalne skupnosti in njene uprave ter učinkovit sistem zagotavljanja pravice do informacij javnega značaja v lokalni samoupravi. Sodelovanje občanov v lokalnem javnem življenju daje možnost državljanom neposrednega vplivanja na sprejemanje odločitev, ki so povezane z njihovimi vsakdanjimi interesi in potrebami, in pravico do sodelovanja pri izvajanju lokalnih javnih zadev. Poleg tega pa javna telesa dobijo zahtevano legitimnost, sredstva za učinkovito odločanje in podporo državljanov za doseganje posebnih ciljev. Lokalna samouprava predstavlja splet neposrednega odločanja prebivalcev in predstavniške demokracije. V teoriji ločimo dve osnovni obliki udeležbe državljanov v lokalni demokraciji. Prva oblika je neposredna lokalna demokracija, ki vključuje zbor občanov, referendum in ljudsko iniciativo. Druga vrsta lokalne demokracije je posredna lokalna demokracija, pri kateri gre predvsem za odločanje prek organov, izvoljenih na lokalnih volitvah. E-demokracija pa predstavlja modernejšo parcipatorno obliko lokalne demokracije.
Keywords: lokalna skupnost, participacija, posredna in neposredna demokracija, referendum, zbor občanov, ljudska iniciativa, lokalne volitve, e-demokracija.
Published: 15.12.2009; Views: 2996; Downloads: 313
.pdf Full text (1,98 MB)

2.
POLITIČNI MARKETING IN NJEGOVA VLOGA NA LOKALNIH VOLITVAH
Petra Dobar, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Cilj oziroma namen raziskave je bil ugotoviti, kako pomemben je sam politični marketing na lokalni ravni in njegov vpliv na izid volitev, in posledično, koliko ga kandidati uporabljajo. Dobiti smo želeli smernice, ki odražajo uspešno kampanjo, in odkriti, kdaj smo s samo volilno kampanjo lahko zadovoljni. Predmet raziskovanja je bila študija primerov oziroma primerjava dveh zaporednih volilnih kampanj določene stranke in njenega županskega kandidata na lokalni ravni, ki pa sta ob končanih volitvah prinesli različen rezultat. Da bi lažje izvedli študijo primerov, sem najprej opredelila teoretične osnove političnega marketinga, strategije kampanje in marketinško pripravo kampanje. V praktičnem delu diplomske naloge sem uporabila kombinacije internih raziskav; uporabila sem metodo zbiranja sekundarnih podatkov in obdelovanje podatkov iz preteklosti, ki so bili podani v določenih oblikah. Pregledala sem zakonodajo in ustrezno strokovno gradivo na temo političnega marketinga, političnega komuniciranja, izvedbe volilne kampanje, pretekle interne analize volilnih kampanj in same organizacije kampanj. Poleg metode zbiranja sekundarnih podatkov pa sem uporabila tudi metodo primarnih podatkov, do katerih sem prišla z opazovanjem in izpraševanjem ljudi, ki so bili v obe kampanji vključeni, z razgovorom z obema županskima kandidatoma ter z razgovori z vodji volilnih štabov za interesantne volilne kampanje. Raziskava je pokazala, da je politični marketing vedno bolj navzoč tudi na lokalni ravni. Uporaba komunikacijskih orodij prinaša večjo prepoznavnost ter ustvarja imidž kandidata in stranke. V volilni kampanji je, poleg dobro zastavljene strategije in določanja taktik, najbolj pomemben izbor pravega kandidata, saj se volivci na lokalni ravni odločajo predvsem na podlagi osebnih prepričanj in simpatij do kadidata. Z raziskavo smo ugotovili tudi, da se volivci vse bolj nagibajo k neodvisnim kandidatom in listam, kar lahko pripišemo zasičenosti volivcev s politiko, vplivu krize oziroma želji po spremembah. V ospredje prihajajo posamezniki, stranke pa so potisnjene v ozadje. Zato se je v prihodnje treba držati vodila, da je volilno kampanjo treba graditi na posameznikih.
Keywords: Politični marketing, lokalne volitve, kandidat, volivci.
Published: 26.10.2012; Views: 1505; Downloads: 194
.pdf Full text (1,25 MB)

3.
PRIMER PRENOVE IZOBRAŽEVANJA PREDSEDNIKOV IN PODPREDSEDNIKOV VOLILNIH ODBOROV
Janez Slovenc, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Področje, ki ga raziskujemo, je namenjeno izobraževanju predsednikov in podpredsednikov volilnih odborov za izvedbo lokalnih volitev. Sedaj izobraževanje poteka v obliki enourne inštruktaže, ki po izkušnjah nekaterih udeležencev inštruktaže, ni dovolj. S tako izvedenim izobraževanjem pridobijo premalo uporabnih informacij, ki bi jim omogočile nemoteno izvajanje svojih nalog. Cilj izobraževanja je povečati stopnjo konsenza pri ugotavljanju (ne)veljavnosti oddanih glasovnic. Tema diplomskega dela je predlog prenove izobraževanja, na katerem bi udeležence s praktičnimi primeri in ustreznimi nalogami ter testom, usposobili za pravilno ugotavljanje veljavnih in neveljavnih glasovnic in s tem bolj tekoče in hitrejše ugotavljanje rezultatov volitev. Za primer smo izbrali Mestno občino Ljubljana. Ponekod se pojavljajo mnenja, da delo volilnih odborov ni dovolj strokovno in natančno. Dejstvo pa je, da je vsaka izvedba lokalnih volitev zakonsko predpisana. Predsedniki in člani volilnih odborov so kazensko odgovorni za morebitne kršitve, kar izhaja iz Kazenskega zakonika. Prav zaradi tega smo mnenja, da bi bilo treba pred vsakimi lokalnimi volitvami, na dve ali štiri leta, organizirati izobraževanje, na katerem bi predsednike in podpredsednike seznanili z vsemi potrebnimi in pomembnimi novostmi in informacijami. To je pomembno tudi zato, ker se v določenem obdobju predsedniki, podpredsedniki in člani volilnih odborov, lahko pa tudi kar celotni volilni odbori zamenjajo, ali pa nadomestijo z novimi člani, kateri še nimajo dovolj izkušenj z delom v volilnem odboru.
Keywords: Lokalne volitve, volilni odbori, neveljavne glasovnice, prenova izobraževanja, Mestna občina Ljubljana.
Published: 29.10.2012; Views: 1306; Downloads: 45
.pdf Full text (632,24 KB)

4.
VOLITVE IN LOKALNA DEMOKRACIJA
Barbara Virant, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Volitve so tesno povezane z lokalno demokracijo, kjer slednja pomeni pravico prebivalcev lokalne skupnosti, da sodelujejo pri oblikovanju lokalne oblasti, odločanju o lokalnih zadevah. Teorija loči dve participativni obliki lokalne demokracije, neposredno in posredno. V neposredno lokalno demokracijo teoretiki uvrščajo zbor občanov, ljudsko iniciativo, referendum in pravico do peticije. Pri posredni lokalni demokraciji gre za odločanje preko, na lokalnih volitvah, izvoljenih predstavnikov. Prvi del naloge je namenjen predstavitvi posredne in neposredne lokalne demokracijo, s poudarkom na ureditvi lokalnih volitvah. V nadaljevanju naloge je predstavljena analiza volilne udeležbe lokalnih volitev v Sloveniji in volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah kot dejavnika povečanja volilne udeležbe.
Keywords: lokalna samouprava, lokalna skupnost, lokalna demokracija, neposredna in posredna lokalna demokracija, lokalne volitve, politična participacija, volilna pravica, nedržavljani, volilna udeležba
Published: 03.11.2014; Views: 1338; Downloads: 211
.pdf Full text (1,39 MB)

5.
VOLILNA UDELEŽBA MLADIH
Nejc Frantar, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Volitve so neločljiv del predstavniške demokracije. Na volitvah volivci izražajo svojo voljo in izbirajo predstavnike, ki jih bodo zastopali v zakonodajnem telesu oziroma bodo vodili izvršno oblast. Vendar pa kljub pomembnosti volitev volilna udeležba po svetu upada in to celo na vseh kontinentih. To je pereče vprašanje, s katerim se države sveta spopadajo že več desetletij. Najbolj problematično pri upadu volilne udeležbe pa je, da je ta največja pri mladih volivcih. V svoji diplomski nalogi sem v prvem delu predstavil volilno udeležbo v svetu, predvsem sem se osredotočil na volilno udeležbo mladih volivcev v Evropi in ZDA in pa na vzroke in faktorje, ki nanjo vplivajo. V drugem delu diplomske naloge sem na kratko predstavil zgodovino volilne udeležbe v Republiki Sloveniji, kasneje pa analiziral podatke, zbrane iz volilnih imenikov treh občin. Na vzorcu 6063 preštetih volivcev, razdeljenih v starostne skupine in po spolu, sem skušal dobiti kar se le da točen vpogled v to, kakšna je razlika v volilni udeležbi med starejšimi in mlajšimi generacijami v Sloveniji.
Keywords: volilna udeležba, mladi, volitve, lokalne volitve, starostne skupine
Published: 18.12.2018; Views: 2105; Downloads: 142
.pdf Full text (2,13 MB)

6.
Primerjalnopravni pregled volitev županov v državah članicah Evropske unije
Sarah Gumilar, 2019, master's thesis

Abstract: Na območju Evropske unije lokalno samoupravo ureja Evropska listina lokalne samouprave (MELLS). Slednjo je ratificiralo tudi vseh 28 držav članic Evropske unije. Kljub očitno enotnemu izhodišču, ki ga imajo države članice Evropske unije pri vzpostavitvi lokalne samouprave, pa med njimi obstajajo bistvene razlike v ureditvi lokalne samouprave. Če govorimo o razlikah o pravni ureditvi lokalne samouprave med državami članicami Evropske unije, pa je treba spregovoriti tudi o razlikah med pravnimi ureditvami lokalnih volitev držav članic Evropske unije. V Republiki Sloveniji je župan izvršilni organ občine (osnovna teritorialna enota Republike Slovenije) ter predstavnik občine. Župan je izvoljen na neposrednih, tajnih volitvah ter po dvokrožnem večinskem sistemu. Župan je izvoljen za štiri leta. Republika Slovenija števila mandatov župana ne omejuje. Ko je govora o županu, se države članice Evropske unije med seboj razlikujejo že po tem, da v vseh državah članicah Evropske unije župan ni izvršilni organ občine. Razlikuje pa se tudi sistem lokalnih volitev oziroma volitev župana. Takšna ureditev lokalnih volitev, kot jo poznamo v Republiki Sloveniji, med državami članicami Evropske unije ni večinsko zastopana. V večini držav članic Evropske unije župana posredno voli predstavniški organ občine oziroma ga imenuje celo centralna oblast. V večini držav članic je župan, tako kot v Republiki Sloveniji, izvoljen za štiri leta. Kljub temu pa je za nekaj držav članic Evropske unije značilen nekoliko daljši mandat župana. Države članice Evropske unije tako kot Republika Slovenija županom ne omejujejo števila mandatov. Izjemi sta zgolj Republika Italija in Portugalska.
Keywords: lokalna samouprava, občina, lokalne volitve, neposredne volitve, posredne volitve, župan, mandat
Published: 19.12.2019; Views: 225; Downloads: 16
.pdf Full text (752,78 KB)

Search done in 0.15 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica