| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 3 / 3
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Priložnosti za skladnejši infrastrukturni razvoj pomurskih občin s pomočjo sredstev kohezijske politike za programsko obdobje 2007-2013 s poudarkom na Evropskem skladu za regionalni razvoj
Tatjana Vrbajnščak, 2016, master's thesis

Abstract: Strukturni skladi, ki predstavljajo pomemben delež proračuna Evropske unije (EU), so bili oblikovani z namenom pospeševanja razvoja in zmanjševanja razlik med regijami in državami članicami EU. Njihova finančna sredstva so pomembna predvsem za tiste regije, ki zaostajajo v razvoju, saj usmerjajo svoja sredstva v skladu s cilji EU, le-ti pa so osnova za odločanje, kateri projekti naj se podprejo z njihovo pomočjo. S članstvom v EU je tudi Slovenija postala upravičena do črpanja sredstev iz naslova strukturne politike. Prav s pomočjo teh sredstev si želi Slovenija doseči enega glavnih ciljev, in sicer uravnotežen regionalni razvoj, saj se trenutno še vedno srečuje z velikimi razvojnimi razlikami. Pomembno vlogo pri odpravljanju teh neravnovesij imata Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) in Evropski socialni sklad (ESS). Tudi Slovenija je za programsko obdobje 2007–2013 pripravila dva operativna programa za črpanje sredstev iz naslova strukturnih skladov, in sicer Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov (OP RR) in Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture (OP ROPI), za katera se je uporabljal finančni instrument ESRR. Za Slovenijo je nujno, da se usmeri v projekte, ki bodo krepili njeno konkurenčnost, blaginjo in razvitost regij in posledično tudi konkurenčnost samoupravnih lokalnih skupnosti. Pomembno vlogo ima pri tem priprava operativnih programov, ki so hkrati tudi izvedbeni dokumenti za črpanje sredstev strukturnih skladov. Poudariti je potrebno, da gre pri tem za zelo zahteven proces, pri katerem ne gre le za usklajevanje med Slovenijo in Brusljem, temveč tudi znotraj same države. To pa posledično zahteva tudi strokovno in učinkovito državno upravo, ki dobro pozna postopke za črpanje sredstev skladov EU. Na še boljše koriščenje sredstev v prihodnje bi pomembno vplivala ustanovitev pokrajin. S tem pa bi tudi regije, ki so že doslej imele dokaj dobro absorpcijsko sposobnost, slednjo le še povečevale. Pri pregledu izvajanja strukturne politike v Sloveniji lahko ugotovimo, da je ureditev zelo zapletena, saj je v sam proces vključeno veliko število institucij in uporabnikov ter da vse skupaj oblikuje zapleteno verigo odnosov. Zavedati se je namreč potrebno, da predstavljajo strukturni skladi nov način delovanja, kar pomeni, da je potreben določen čas, da se lahko slovenska administracija prilagodi na te spremembe. Uspešnost v procesu financiranja iz strukturnih skladov je odvisna namreč predvsem od kakovostno pripravljenega projekta, ki mora vsebovati predvsem dobro idejo, kakovostno pripravljeno projektno dokumentacijo in končno tudi učinkovito izvedbo samega projekta. Finančna in gospodarska kriza, ki je povzročila poslabšanje gospodarske situacije v večini slovenskih statističnih regij, se je še posebej močno odrazila v Pomurju. Zato je bila nujno potrebna intervencija Vlade RS, s sprejetjem Zakona o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010–2015, ki je posebno pozornost namenjal predvsem projektom Pomurske regije pri kandidiranju za sredstva iz programov evropske kohezijske politike. Da bi pokrajina ob Muri svojim prebivalcem s pomočjo sonaravnega bivanja zagotavljala visoko kakovost življenja, potrebuje gospodarski razvoj, ki bo temeljil na razvoju novih tehnologij, turizmu, sonaravnem kmetovanju in ustvarjanju novih delovnih mest. Ključno je, da ustvarimo takšno poslovno okolje, kjer vsi potenciali, tako gospodarski kot raziskovalno-razvojni, naravni, kulturni, okoljski in človeški prispevajo k izkoriščanju razvojnih priložnosti slovenskega gospodarstva. Kot vzorčni primer uspešnega črpanja sredstev iz ESRR smo v magistrskem delu predstavili projekt občine Apače, ki je z uspešno prijavo na 2. javni razpis za prednostno usmeritev »Regionalni razvojni programi« pridobila 546.350,00 EUR evropskih sredstev za izvedbo turističnega projekta »Poti starega hrasta v občini Apače«. Projekt se je izvajal v okviru OP RR za obdobje 2007–2013.
Keywords: Strukturni skladi, Evropska unija, regije, Pomurska regija, projekti, črpanje sredstev, regionalni razvoj, Evropski sklad za regionalni razvoj, Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov, Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture, samoupravne lokalne skupnosti, Evropska komisija, gospodarska kriza, Zakon o razvojni podpori Pomurski regiji 2010-2015, kohezijska politika, sonaravno bivanje
Published: 03.08.2016; Views: 1195; Downloads: 49
.pdf Full text (1,52 MB)

2.
Obveznice kot vir financiranja samoupravnih lokalnih skupnosti
Nina Pulko, 2016, master's thesis/paper

Abstract: Lokalna samouprava predstavlja pomemben element demokratične ureditve sodobnih držav. Temeljna izhodišča za ureditev sistema lokalne samouprave v Sloveniji so podana že v ustavi, ki je uvedla lokalno samoupravo kot pravno sistemsko institucijo in jo opredelila za eno svojih temeljnih demokratičnih načel. Kot temeljne samoupravne lokalne skupnosti so opredeljene občine, ki samostojno urejajo in opravljajo svoje zadeve ter izvršujejo naloge, katere so nanje prenesene z zakoni. V Sloveniji deluje 212 občin. Bistven pogoj uresničevanja lokalne samouprave predstavljajo zadostna finančna sredstva, saj finančna neodvisnost pomeni enega ključnih elementov samoupravnosti. Občine se financirajo iz lastnih virov, sredstev države in z zadolžitvijo, ki naj bi se uporabljala predvsem za financiranje naložb. Z uporabo dolžniških virov financiranja se lahko poveča obseg razpoložljivih finančnih sredstev, s tem pa tudi možnost izvedbe večjih investicij. Dodatno omogoča porazdelitev bremena izgradnje določene infrastrukture na več generacij, ki bo le-to koristila. V prid zadolževanja govori tudi podatek, da pomeni popolnoma lastno financiranje najdražjo obliko financiranja naložb, saj je cena tovrstnega kapitala praviloma višja, kot če so vključeni tudi zunanji viri financiranja. Najbolj razširjen način zadolževanja je najem bančnega kredita. V drugih, sodobnih, gospodarstvih se občine vedno pogosteje odločajo za alternativne oblike zadolževanja, kot je zadolževanje z izdajo obveznic na kapitalskem trgu. Obveznice, katerih izdajatelji so organi nižjih oblasti, so imenovane občinske obveznice. To delo obravnava značilnosti in vlogo občinskih obveznic kot alternativnega vira zadolževanja samoupravnih lokalnih skupnosti ter razširjenost uporabe instrumenta v nekaterih državah Evropske unije. Proučuje dejavnike, ki vplivajo na vzpostavitev in razvoj trga občinskih obveznic. Analizira slovenski sistem financiranja občin in zakonske okvire možnosti zadolževanja ter primerja zadolženosti nižjih nivojev upravljanja v Sloveniji z državami EU. Obravnava slovenski trg kapitala in vlagatelje. Izračunani so hipotetični prihranki, ki bi jih bili deležni izdajatelji, v kolikor bi se, namesto s klasičnim bančnim kreditom, zadolžili z izdajo občinskih obveznic. Delo proučuje, v kakšnem obsegu so v Sloveniji izpolnjeni pogoji za izdajo občinskih obveznic in podaja oceno potenciala razvoja instrumenta. Občinske obveznice se izdajajo predvsem za financiranje naložb v lokalno infrastrukturo. Praviloma so to obsežni projekti, kot so izgradnja komunalne infrastrukture, izobraževalnih in zdravstvenih ustanov ter podobnih infrastrukturnih projektov, ki so v splošnem interesu lokalne skupnosti. Izdaja obveznic običajno pomeni cenovno ugodnejši vir financiranja v primerjavi z bančnim kreditiranjem. Potencial obsega zadolžitve je praviloma večji in ima daljši rok odplačil. Obenem pomeni dodatno diverzifikacijo virov financiranja in zmanjšuje odvisnost od ostalih kreditodajalcev. Z izdajo občinskih obveznic se dodatno poveča obseg razpoložljivih finančnih sredstev, in s tem tudi možnost izvedbe večjih investicij. Uporaba cenejšega vira financiranja lahko pozitivno vpliva na finančni položaj občin, ki morebitne prihranke lahko uporabijo za druge investicijske projekte. Kljub razširjenosti uporabe instrumenta v tujini, pregled obstoječega pravnega okvira pokaže, da v Sloveniji zadolževanje občin z izdajo obveznic ni možno.
Keywords: Občinske obveznice, samoupravne lokalne skupnosti, financiranje občin, zadolževanje občin
Published: 10.12.2016; Views: 665; Downloads: 73
.pdf Full text (2,05 MB)

3.
Razpolaganje s stvarnim premoženjem države in občin
Hermina Ocvirk, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Država in občine kot temeljne samoupravne lokalne skupnosti imajo v lasti tako po številu kot tudi po vrednosti obsežno stvarno premoženje. Med stvarno premoženje pa prištevamo tako premičnine kot nepremičnine. Zaradi obsežnosti stvarnega premoženja je predpogoj preudarno in gospodarno ravnanje. Enovita zakonodaja je tako nujen pogoj, da se sistematično in enovito uredi postopke pridobivanja, razpolaganja in upravljanja s stvarnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti ter pripomore h gospodarnejšem in bolj transparentnem upravljanju in razpolaganju s stvarnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti. Še vedno, kljub sprejetem Zakonu o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti ter Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti, ki sta skupaj zelo pripomogla k sistematičnem normativnem urejanju na področju stvarnega prava v lasti države in samoupravnih lokalnih skupnosti, je po podatkih Geodetske uprave Republike Slovenije na seznamu upravljavcev nepremičnin vpisanih več kot 450 upravljavcev nepremičnega premoženja Republike Slovenije, kar ima za posledico neenotnost in nepreglednost ravnanj ter tako onemogoča usklajeno in gospodarno nepremičninsko politiko. Po mojem mnenju kljub razmeroma enoviti in sistematsko dobro urejeni zakonodaji, imamo razmeroma nizko realizacijo letnega načrta ravnanja, ki pa zopet mislim da ne gre govoriti zgolj o objektivnih okoliščinah in opravičevati dejstvo nizke realizacije na podlagi nizke gospodarske rasti, saj menim da se le-ta odraža zgolj deloma. Poraja se vprašanje ali upravljavci nepremičnine, ki jih trajno ne potrebujejo, ''na zalogo'' uvrščajo v letne načrte, in sicer za primer ko bi se kupec ali poslovna priložnost morebiti v določenem letu vendarle pojavila.
Keywords: država, lokalne samoupravne skupnosti, razpolaganje s stvarnim premoženjem, stvarno premoženje
Published: 03.11.2017; Views: 509; Downloads: 74
.pdf Full text (214,28 KB)

Search done in 0.07 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica