| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 54
First pagePrevious page123456Next pageLast page
1.
Policijska uprava Murska Sobota - primer dobre prakse policijskega dela v dobro lokalne skupnosti
Katja Eman, Damir Ivančić, Dejan Bagari, 2019, review article

Abstract: olicija je v preteklem desetletju uspešno implementirala model policijskega dela v skupnosti in naredila pomemben korak k varnejši lokalni skupnosti, o čemer priča tudi zadovoljstvo Pomurcev z delom policije (Petek in Eman, 2018). Uspešnemu projektu policijskega dela v skupnosti Nazaj k ljudem so sledili še Akademija detektiva Frančeka v Termah Banovci, projekt Družina v prometu v sodelovanju z osnovnimi šolami, preventivni projekti Pobarvali bomo, Soboški bicikl in Skupaj premagovali ovire za slepe v Mestni občini Murska Sobota (MO Murska Sobota), projekt Hvala, ker ne uporabljate mobilnega telefona ter ne nazadnje tudi usposabljanje policistov za delo z AED in pomoč pri srčnem zastoju. PU MS se lahko pohvali tudi z aktivnim sodelovanjem v dobrodelnih akcijah, med katerimi je najbolj znan letni koncert Orkestra slovenske policije, kjer zbrana sredstva podarijo pomoči potrebnim otrokom v regiji. Poleg aktivnega sodelovanja z lokalno skupnostjo PU MS skrbi tudi za svoje zaposlene, pri čemer najbolj izstopa projekt Promocija zdravja na delovnem mestu, ki je dobil državno priznanje za najboljšo dobro prakso na področju varnosti in zdravja pri delu ter priznanje Agencije EU za zdravo in varno delovno okolje za vse generacije. Praktična uporabnost: PU MS je nedvomno primer dobre prakse policijskega dela v skupnosti, ki lahko služi kot model za druge. Nedvomno pa si mora pomurska policija tudi v prihodnje prizadevati in biti dosegljiva ter vidna ljudem, da bodo tudi ljudje pripravljeni sodelovati z njo. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek predstavi prvi primer dobre prakse policijskega dela v skupnosti v slovenskem prostoru, ki je uporabna tako za slovensko policijo kot tudi lokalne skupnosti in druge deležnike na področju zagotavljanja varnosti v lokalni skupnosti.
Keywords: policijsko delo v skupnosti, varnost, lokalna skupnost, Policijska uprava Murska Sobota
Published: 07.04.2020; Views: 374; Downloads: 21
URL Link to full text
This document has many files! More...

2.
Zadovoljstvo občanov s storitvami občinske uprave Občine Lovrenc na Pohorju
Jože Manfreda, 2016, master's thesis

Abstract: Področje raziskovanja tega magistrskega dela je zadovoljstvo odjemalcev s storitvami. Zadovoljstvo odjemalcev danes predstavlja temeljni dejavnik uspeha. Zadovoljen odjemalec je zvest odjemalec, ki ponovno kupuje storitve ponudnika in jih priporoča tudi drugim odjemalcem. Ponudniki, ki ne zagotavljajo kakovostnih storitev, omogočajo svojim konkurentom, da ukradejo te odjemalce. Iz tega razloga ponudniki in tudi občine danes neprestano merijo in izboljšujejo kakovost svojih storitev. Raziskavo magistrskega dela smo opravili na primeru občinske uprave Občine Lovrenc na Pohorju, kjer smo proučevali zadovoljstvo občanov Občine Lovrenc na Pohorju s storitvami, ki jih občinska uprava izvaja. Raziskavo smo izvedli zato, ker v občinski upravi Občine Lovrenc na Pohorju v primerjavi z drugimi občinami premalo pozornosti posvečajo raziskovanju zadovoljstva svojih občanov s storitvami, ki jih izvajajo, in še vedno uporabljajo tradicionalna merila uspešnosti (finančne oziroma računovodske meritve). V empiričnem delu magistrskega dela smo ugotovili, da: občani poznajo pristojnosti občinske uprave (potrdili smo hipotezo H1), zaposleni bodo v bodoče morali paziti, kakšen prvi vtis bodo naredili na občana, ki bo prišel na občinsko upravo Občine Lovrenc na Pohorju reševat določeno zadevo, saj ta lahko bistveno vpliva na ustvarjanje prihodnjega mnenja (potrdili smo hipotezo H2), občani so zadovoljni z obstoječimi uradnimi urami in ni potrebe po njihovi spremembi (zavrnili smo hipotezo H3), občani niso najbolj zadovoljni z delom organov občine in občinske uprave na splošno ter da obstajajo razlike med spoloma v povprečnem zadovoljstvu z organi občine in občinske uprave (potrdili smo hipotezo H4), občani niso najbolj zadovoljni z izvajanjem dejavnosti, ki so v pristojnosti občinske uprave (zavrnili smo hipotezo H5), občani niso najbolj zadovoljni z zaposlenimi v občinski upravi (zavrnili smo hipotezo H6), občani so zadovoljni z gospodarskimi javnimi službami in režijskim obratom (potrdili smo hipotezo H7), občani pripisujejo investicijam velik pomen (potrdili smo hipotezo H8). Na podlagi rezultatov empirične raziskave (postavljene hipoteze in pobude, ki so jih občani navedli v anketnem vprašalniku), podatkov iz proračuna Občine Lovrenc na Pohorju za leto 2015 in spletne strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano smo oblikovali predloge izboljšav pri izvajanju storitev občinske uprave Občine Lovrenc na Pohorju na naslednjih področjih: turizem, kultura, spodbujanje malega gospodarstva, samooskrba, ločevanje pristojnosti med občinsko in državno upravo, zaposleni in reševanje vlog, organi občine, režijski obrat in gospodarske javne službe ter na področju investicij, kjer smo navedli investicije, ki bi jih Občina Lovrenc na Pohorju lahko izvedla s pomočjo sredstev iz lastnega proračuna ter uspešnega črpanja evropskih sredstev.
Keywords: odjemalec, zvestoba odjemalcev, zadovoljstvo odjemalcev, potrebe odjemalcev, vedenje odjemalcev, zadovoljen in nezadovoljen odjemalec, storitve, kakovost storitev, lokalna samouprava, občinska uprava, občina, organi občine.
Published: 10.01.2017; Views: 975; Downloads: 124
.pdf Full text (1,54 MB)

3.
UPRAVNA DECENTRALIZACIJA
Maja Škrofič, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Za državo je značilno, da ima centralno oblast, ki se razprostira nad vsem njenim ozemljem. Zaradi teritorialnega obsega ozemlja pa ni mogoče izvajati vseh funkcij države iz enega samega centra. Zato je pomembno, da država preko svojih organizacijskih oblik izvaja funkcije državne uprave na lokalni ravni. Upravna decentralizacija oziroma decentralizacija upravnih sistemov zajema prenašanje upravnih funkcij iz centra sistema na njegove posamezne dele. Poznamo tri temeljne funkcije: izvrševanje, odločanje in kontrola. Stopnja decentralizacije upravnih sistemov je odvisna od obsega prenosa omenjenih funkcij. Poleg glavne teme upravne decentralizacije vključuje diplomsko delo tudi reformo lokalne samouprave v Sloveniji, ki je »povzročila« delitev pristojnosti med državo, njenimi organi in organi lokalnih skupnosti. Razmejitev in prenos državnih (upravnih) funkcij iz občin na državo je bila namreč eden poglavitnih ciljev uvedbe lokalne samouprave, zato je bilo potrebno za oris širše slike nameniti besedo tudi temu.
Keywords: reforma, javna uprava, lokalna samouprava, decentralizacija, dekoncentracija, upravna decentralizacija, politična decentralizacija, fiskalna decentralizacija, teritorialna decentralizacija, teritorializacija uprave
Published: 19.09.2016; Views: 1279; Downloads: 191
.pdf Full text (848,39 KB)

4.
VPLIV ELEKTRONSKEGA POSLOVANJA NA RAČUNOVODSTVO V OBČINI ŽALEC V PRIMERJAVI Z OBČINO POLZELA
Nataša Vasle, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Pri poslovanju je čedalje pomembnejša hitrost pretoka podatkov ter njihovo enostavnejše vključevanje v poslovne procese, zato postaja elektronsko poslovanje poglavitna oblika poslovanja v vseh organizacijah. Omejili smo se na proučevanje elektronskega poslovanja v računovodstvu občin, zato smo najprej proučili javni sektor, katerega del je občina, nato pa še elektronsko poslovanje v računovodstvu. V drugem delu naloge smo proučili in nato primerjali elektronsko poslovanje v računovodstvu dveh občin. Ugotovili smo, da elektronsko poslovanje v računovodsko službo občin prinaša vrsto prednosti in omogoča nove možnosti za povezovanje s poslovnimi partnerji in vladnimi organizacijami, predvsem pa med samimi zaposlenimi v občini. Ugotovili smo, da občini uporabljata primerne računalniške programe, vendar obstaja razlika v elektronskem poslovanju računovodstva občin, saj ima Občina Žalec osrednji računalniški sistem, ki se povezuje z ostalimi programskimi rešitvami, med njimi tudi z računovodskimi. To Občini Žalec omogoča, da ima pravo informacijo ob pravem času, kadar koli in kjer koli.
Keywords: javna uprava, lokalna samouprava, občina, elektronsko poslovanje, e-računovodstvo
Published: 07.07.2016; Views: 533; Downloads: 43
.pdf Full text (1,57 MB)

5.
Model ocenjevanja delovne uspešnosti zaposlenih v občinski upravi
Metka Furlan, 2006, master's thesis

Abstract: Model ocenjevanja delovne uspešnosti zaposlenih v občinski upravi
Keywords: Slovenija, javna uprava, lokalna samouprava, občine, odločanje, kadri, človeški kapital, delovna uspešnost, meritve, modeli, analiza, kritika
Published: 10.07.2015; Views: 504; Downloads: 99
URL Link to full text
This document has many files! More...

6.
DEJAVNIKI RAZVOJA RAČUNOVODSKEGA SISTEMA LOKALNE SAMOUPRAVE V SLOVENIJI
Manca Šuštar, 2014, master's thesis

Abstract: Računovodski sistemi lokalne samouprave so se v poznih 80. letih prejšnjega stoletja začeli koreniteje spreminjati, zato lahko v osnovi ločimo tradicionalne računovodske sisteme lokalne samouprave, ki temeljijo na računovodskem načelu denarnega toka, in sodobne računovodske sisteme lokalne samouprave, ki temeljijo na načelu nastanka poslovnega dogodka. Računovodski sistem lokalne samouprave v Sloveniji je vpet v računovodski sistem javnega sektorja (v ožjem pomenu oz. javne uprave), zato je njun razvoj potekal sočasno. Po osamosvojitvi leta 1991, je Slovenija potrebovala skoraj desetletje, da je na novo uredila pravne podlage, ki urejajo to področje računovodstva. Od leta 2000 dalje temelji računovodski sistem lokalne samouprave v Sloveniji na modificiranem načelu denarnega toka. V nalogi smo proučevali dejavnike, ki so vplivali oz. vplivajo na razvoj računovodskega sistema lokalne samouprave v Sloveniji v smeri bolj informativnega računovodskega sistema. Pri analizi smo uporabili kontingenčni model, ki ga je razvil profesor Klaus G. Lüder v modelu procesa razvoja finančnega managementa javnega sektorja. Ugotovili smo, da so dejavniki delovali ugodno na razvoj računovodskega sistema lokalne samouprave v Sloveniji v obdobju do leta 2000, ki ga je zaznamovalo sprejetje tedaj novega Zakona o računovodstvu. Po letu 2000 vpliv dejavnikov na razvoj ni bil ugoden, saj se računovodski sistem lokalne samouprave v Sloveniji ni razvil v smeri sodobnih računovodskih sistemov lokalnih samouprav, ki temeljijo na načelu nastanka poslovnega dogodka.
Keywords: računovodski sistem, računovodstvo, lokalna samouprava, občina, javna uprava, kontingenčni model, načelo nastanka poslovnega dogodka, načelo denarnega toka, Slovenija
Published: 31.07.2014; Views: 966; Downloads: 188
.pdf Full text (2,40 MB)

7.
ANALIZA OBČINSKIH SPLETNIH MEST
Blaž Korošec, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Hiter razvoj osebnih računalnikov in računalniških komunikacij omogoča spremembe v načinu upravljanja države in v komunikaciji med državo in njenimi državljani. Za uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) v državni upravi se uporablja izraz e-uprava. Proces uvajanja e-prave je dolgotrajen in se ne konča vedno z optimalnimi rezultati. IKT se lahko v državni upravi uporablja za različne namene od obveščanja prebivalstva, nudenja servisnih uslug v režimu online, do povečanja aktivne vloge državljanov v procesu upravljanja države. Aktivna participacija državljanov je še posebej pomembna na lokalnem nivoju, saj se tu odloča o stvareh, ki so ljudem najbližje. Z analizo spletnega mesta posamezne lokalne skupnosti lahko ugotovimo stopnjo razvitosti e-uprave v tej skupnosti, posamezne primere dobrih praks, pa lahko z ustreznimi modifikacijami prenesemo v svoje lokalno okolje.
Keywords: internet, lokalna skupnost, spletno mesto, e-uprava, web 2.0, participacija
Published: 17.07.2014; Views: 901; Downloads: 53
.pdf Full text (2,56 MB)

8.
ORGANIZIRANJE JAVNE UPRAVE
Mateja Vurcer, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Po ustavi je vlada Republike Slovenije organ oziroma veja izvršilne oblasti in najvišji organ državne uprave republike Slovenije. Del izvršilne oblasti je uprava, ki izvršuje upravne naloge. Uprava na izvedbeni ravni neposredno skrbi, da se sprejete odločitve uresničujejo v vsakodnevnem družbenem življenju. Delovanje uprave temelji na načelu ustavnosti in zakonitosti in na načelu samostojnosti. Javna uprava je širši pojem od državne uprave, ker zajema tudi lokalno samoupravo, nosilce javnih pooblastil in izvajalce javnih služb. Javna uprava je uprava v javnih zadevah. Delovanje javne uprave je obraz države in družbenega gledanja na razmerje med skupnostjo in posameznikom. Upravljanje je dejavnost, katere bistvo je v usmerjanju, določanju smeri za dosego cilja. Je upravljanje skupnih družbenih zadev oziroma dejavnosti, ki so v (javnem, splošnem, skupnem) interesu celotne družbe. Javni interes pa je tisto, kar šteje družba, organizirana v državo ali drugo pravno organizacijsko teritorialno enoto oziroma skupnost po svojih merilih za svojo korist. Področje javne uprave ureja upravno pravo, ki vsebuje norme. Pravne norme in predpisi pa so osnova za vključevanje in urejanje na področju družbenih odnosov. Organizirana mora biti tako, da se zadovolji družbene interese. Organizacija je proces delitve dela in sistematično povezovanje delov operacij, razdeljenih med različne ljudi, ki delujejo za uresničevanje določenih skupnih ciljev. Skupna izhodišča za notranjo organizacijo in sistematizacijo delovnih mest določa vladna odredba. Odredba natančneje določa naloge, ki se opravljajo za posamezno delovno mesto ter pogoje za zaposlitev na teh delovnih mestih. Akt izda minister s soglasjem vlade. Akt o sistematizaciji je seznam predvidenih delovnih mest, ki omogoča preglednost in načrtnost pri zaposlovanju. Klasifikacija (razvrščanje) javnih uslužbencev omogoča načrtovanje in nadzor nad zaposlovanjem v javni upravi, organizacijsko racionalizacijo in poenotene pogoje za zaposlitev na istovrstnih delovnih mestih. V okviru pravnih oseb javnega prava delujejo tudi javni skladi , ki upravljajo in razpolagajo s premoženjem, ki ga je država ali lokalna skupnost namenila za zagotavljanje javnega interesa.
Keywords: Javna uprava so organi in organizacije, ki opravljajo javne zadeve oz. dejavnosti upravljanja v javnih zadevah (državna uprava, lokalna samouprava in nosilci javnih pooblastil). Javni sektor je širši pojem, ki ga poleg javne uprave sestavljajo še javni zavodi, javna podjetja in druge neprofitne organizacije. Javni skladi - ustanavljajo jih država in lokalne skupnosti za zbiranje sredstev za določen namen in za gospodarjenje s temi sredstvi.
Published: 25.03.2014; Views: 2694; Downloads: 632
.pdf Full text (572,72 KB)

9.
10.
Search done in 0.2 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica