1. Kulturna transformacija: preoblikovanje vaškega jedra Podkuma v središče družbenega življenja : preoblikovanje vaškega jedra Podkuma v središče družbenega življenjaLucija Guzaj, 2025, master's thesis Abstract: Magistrsko delo obravnava obnovo vaškega jedra v Podkumu, pri čemer se osredotoča na revitalizacijo ključnih degradiranih objektov, zadružnega doma in nekdanjega gledališča, ter na ureditev novega vaškega trga. Cilj zasnove je preoblikovanje zapuščenih stavb v sodobne večnamenske prostore, ki bodo služili kulturnim, družbenim in izobraževalnim vsebinam, obenem pa okrepili lokalno identiteto in spodbudili medgeneracijsko povezovanje. Poseben poudarek je namenjen tudi oblikovanju odprtega javnega prostora, trga, kot središča vsakodnevnega vaškega življenja ter prizorišča večjih dogodkov, tržnic in drugih prireditev.
Programske vsebine izhajajo iz dejanskih potreb uporabnikov, pri čemer je posebna pozornost namenjena izboljšanju povezav, večji dostopnosti ter funkcionalni prilagodljivosti prostora.
Projekt prikazuje primer, kako lahko prenova s spoštovanjem lokalnega konteksta ustvari sodobno in trajnostno jedro, ki ponovno prevzame vlogo središča krajevnega dogajanja.
Keywords: vaško jedro, prenova, revitalizacija, zadružni dom, gledališče, trg, javni prostor, večnamenska dvorana, kulturna infrastruktura, trajnostna arhitektura, lokalna skupnost, ruralno okolje
Published in DKUM: 23.12.2025; Views: 0; Downloads: 27
 Full text (142,94 MB) |
2. Zadovoljstvo občanov s policijskim delom v občini Jesenice : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloRok Jerše, 2025, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu je bilo obravnavano zadovoljstvo občanov Občine Jesenice s policijskim delom. Raziskava je bila izvedena z namenom ugotavljanja, v kolikšni meri je lokalna skupnost zadovoljna s prisotnostjo in delovanjem Policije ter kako občani doživljajo njeno učinkovitost, strokovnost in odzivnost. Policijsko delo v skupnosti je bilo predstavljeno kot sodoben pristop k zagotavljanju varnosti, kjer se sodelovanje med policijo in prebivalci lokalnega okolja postavlja v ospredje. V teoretičnem delu so bili predstavljeni pojmi, kot so organiziranost in pooblastila Policije, pomen preventivnega delovanja in razvoj filozofije policijskega dela v skupnosti. V empiričnem delu je bila izvedena kvantitativna raziskava z uporabo anketnega vprašalnika, ki je bil sestavljen preko spletnega orodja in je zajel 101 anketiranca. Ugotovljeno je bilo, da so občani z delom Policije v povprečju zadovoljni, še posebej pri obravnavi naravnih in drugih nesreč, najmanj pa na področju preiskovanja kaznivih dejanj. Poleg ankete je bil izveden tudi intervju z vodjo policijskega okoliša PP Jesenice, s katerim so bile pridobljene dodatne kvalitativne informacije o sodelovanju s skupnostjo. Hipoteze, ki so se nanašale na vpliv spola, starosti in splošno zadovoljstvo občanov s policijskim delom, so bile večinoma potrjene. Ugotovljeno je bilo, da lokalno prebivalstvo policijo zaznava kot zakonito in korektno, vendar se izraža potreba po večji vključenosti mnenj občanov v oblikovanje varnostnih prioritet. Na koncu je bilo poudarjeno, da je dolgoročni uspeh policijskega dela v skupnosti odvisen od obojestranskega zaupanja, kakovostne komunikacije ter skupnega prizadevanja za izboljšanje varnostne kulture.
Keywords: policija, policijsko delo v skupnosti, zadovoljstvo občanov, varnost, lokalna skupnost, diplomske naloge
Published in DKUM: 22.12.2025; Views: 0; Downloads: 9
Full text (936,37 KB) |
3. Izzivi javne varnosti v lokalni skupnostiBećir Kečanović, 2025, published scientific conference contribution Abstract: Na izzive javne varnosti v lokalni skupnosti opozarja kriminalitetna politika države, opredeljena z »Resolucijo o preprečevanju in zatiranju kriminalitete 2024-2028 (ReNPPZK24–28)« (2024). Z oceno o poslabšanju javne varnosti »ReNPPZK24–28« (2024) hkrati opozarja na skrb vzbujajoč primanjkljaj demokratične in varnostne kulture. Ker s tem neizogibno pada še zaupanje v javne institucije in pripravljenost ljudi, da na demokratičen način sodelujejo z institucionalnimi nosilci javne varnosti, se ponekod v lokalnih skupnostih nagibajo k vigilantizmu. Ministrstvo za notranje zadeve in policija temu upravičeno nasprotujeta, vendar rešitev, o katerih v svojih zavezujočih priporočilih govori »ReNPPZK24–28« (2024), (za zdaj) ni na obzorju. Namesto da delujejo usklajeno, tako kot z načelom koherentnosti zahteva krovna politika države o nacionalni varnosti Republike Slovenije, si organi lokalne samouprave in državni organi na očeh javnosti naslavljajo očitke o neučinkovitosti.
Keywords: javna varnost, lokalna skupnost, demokratični deficit, deliberativna demokracija, vključujoča družba
Published in DKUM: 04.12.2025; Views: 0; Downloads: 5
 Link to file |
4. Vloga šole v lokalnih skupnostih in ekološko-sistemski pristop pri soočanju z medvrstniškim nasiljem v lokalnem okoljuAleš Bučar-Ručman, 2025, published scientific conference contribution Abstract: Šola je ena ključnih institucij v lokalni skupnosti. Poleg izobraževanja zagotavlja socializacijo, družbeni nadzor, prenos vrednot in utrditev prevladujoče ideologije. V kontekstu medvrstniškega nasilja se pogosto pojavlja napačno prepričanje, da naj šole samostojno rešujejo tovrstne težave. Nasilje je (pre)kompleksen pojav, ki ga oblikujejo dejavniki na različnih ravneh – od individualnih lastnosti posameznika do družinskih in vrstniških odnosov kot tudi širših družbenih struktur in globalnih vplivov. Za uspešno soočanje je potreben ekološko-sistemski pristop in ustrezno razumevanje nasilja. Uspešno preprečevanje temelji na sodelovanju med šolami, lokalnimi skupnostmi in različnimi lokalnimi strukturami (klubi, društva), strokovnjaki in državo. Država mora zagotoviti na dokazih temelječe programe preprečevanja nasilja, usposabljanja zaposlenih ter specializirane podporne ekipe.
Keywords: šola, lokalna skupnost, ekološko-sistemski pristop, preprečevanje medvrstniškega nasilja
Published in DKUM: 04.12.2025; Views: 0; Downloads: 0
Link to file |
5. Intervencije paliativne oskrbe pri pacientih z napredujočimi nenalezljivimi boleznimi v lokalni skupnostiMaja Kos, 2025, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Napredujoče nenalezljive bolezni predstavljajo enega največjih izzivov sodobnega zdravstvenega sistema, saj zaradi dolgotrajnega poteka zahtevajo celostno in neprekinjeno paliativno oskrbo. Namen zaključnega dela je raziskati intervencije paliativne oskrbe, ki se izvajajo pri pacientih z napredujočimi nenalezljivimi boleznimi v lokalni skupnosti. Metode: Izveden je bil sistematičen pregled literature. Za iskalno strategijo smo uporabili določene ključne besede in kriterije za izbor člankov. Pregledane so bile podatkovne baze PubMed, CINAHL Ultimate, SAGE in ScienceDirect. Rezultati: V končno analizo in sintezo je bilo vključenih devet raziskav. Najpogostejše intervencije paliativne oskrbe v lokalni skupnosti so obvladovanje simptomov, vnaprejšnje načrtovanje oskrbe ter psihosocialna in duhovna podpora. Rezultati so pokazale izboljšanje kakovosti življenja, zmanjšanje bremena simptomov, manj hospitalizacij ter večje ujemanje oskrbe s pacientovimi željami. Ključna vloga medicinskih sester se kaže v zagotavljanju kontinuitete, dostopnosti in podpore pacientom ter njihovim neformalnim oskrbovalcem. Razprava in zaključek: Paliativna oskrba v lokalni skupnosti bistveno prispeva k izboljšanju kakovosti življenja pacientov z napredujočimi nenalezljivimi boleznimi in njihovih neformalnih oskrbovalcev.
Keywords: paliativna oskrba, intervencije, kronične nenalezljive bolezni, lokalna skupnost
Published in DKUM: 18.11.2025; Views: 0; Downloads: 15
Full text (1,31 MB) |
6. Agrovelnes kot dopolnitev zdravstvenega turizma v Sloveniji: trajnostni vidiki : učno gradivo za študenteMilica Rančić Demir, Lazar Pavić, 2025, other educational material Abstract: Agrovelnes kot trajnostna oblika turizma predstavlja inovativno dopolnitev zdravstvenega turizma v Sloveniji in temelji na povezovanju podeželskega okolja, lokalnih virov ter velneških praks. V ospredju je izkoriščanje naravnih danosti, kulturne dediščine in tradicionalnega načina življenja za oblikovanje turističnih doživetij, ki prispevajo k dobremu počutju posameznika in trajnostnemu razvoju lokalnih skupnosti. Turizem na kmetijah in druge oblike podeželskega turizma omogočajo stik z naravo, sodelovanje pri kmečkih opravilih, spoznavanje domače hrane ter aktivno preživljanje prostega časa. Agrovelnes se pri tem razvija kot posebna veja, ki združuje agrarne in velneške storitve ter nagovarja sodobne trende povpraševanja po zdravem načinu življenja, sprostitvi in avtentičnih doživetjih.
Velnes na podeželju vključuje raznoliko paleto aktivnosti – od gibanja na prostem, meditacije, tradicionalnih terapij, savn in masaž, do uporabe lokalnih zelišč in naravne kozmetike. Pomemben vidik so tudi komplementarne oblike zdravljenja, kot so ajurveda, tradicionalna kitajska medicina, zeliščarstvo in različne tehnike samopomoči. Agrovelnes s tem presega klasične turistične ponudbe in se umešča v okvir zdravstvenega turizma, ki krepi tako fizično kot duševno zdravje obiskovalcev. Posebno vlogo ima tudi selfness, ki spodbuja posameznika k prevzemanju odgovornosti za lastno dobro počutje, ter gozdni selfness, ki povezuje gibanje in sprostitev z naravnim okoljem.
Pomembno dopolnilo velneški ponudbi predstavljajo kulturni, športni in izobraževalni elementi. Kulturni turizem na podeželju ohranja in promovira tradicije, lokalne obrti in identiteto skupnosti ter turistom omogoča vpogled v drugačen način življenja. Šport in rekreacija na podeželju nudita širok spekter aktivnosti – od hoje, kolesarjenja, planinarjenja do sodobnih oblik, kot sta geocaching in adrenalinski športi. Izobraževalni turizem pa obiskovalcem ponuja možnost aktivnega učenja skozi delavnice, kmetijske dejavnosti, kulinarične tečaje in spoznavanje narave. Zgodbarjenje kot sodobno orodje interpretacije dopolnjuje izkušnjo, saj turistične storitve preoblikuje v avtentične pripovedi.
Gastronomija je ključni del agrovelnesa, saj se povezuje z lokalno pridelavo in tradicijo. Turistične kmetije v Sloveniji nudijo bogato kulinarično ponudbo, ki temelji na sezonskih in ekoloških izdelkih, lokalnih vinih in kulinaričnih posebnostih regij. Sodobni trendi, kot so makrobiotika, veganstvo, brezglutenska prehrana in sladice brez rafiniranega sladkorja, kažejo na povezovanje trajnostnih prehranskih praks z zdravim življenjskim slogom.
Agrovelnes ima večplastne učinke: krepi konkurenčnost podeželskih destinacij, prispeva k ohranjanju naravnih in kulturnih virov, spodbuja lokalno gospodarstvo in ustvarja nova delovna mesta. Hkrati pa turistom omogoča celostno izkušnjo zdravja, sprostitve in osebnostne rasti. Kot trajnostna oblika turizma se umešča v okvir zdravstvenega turizma v Sloveniji, saj z inovativno ponudbo dopolnjuje klasične zdraviliške storitve in ustvarja nove priložnosti za razvoj turizma, ki temelji na avtentičnosti, kakovosti in trajnosti.
Keywords: agrovelnes, trajnostni turizem, zdravstveni turizem v Sloveniji, podeželski turizem, turistične kmetije, wellness, selfness, duševni velnes, kulturni turizem, šport in rekreacija, gastronomija, lokalna skupnost, naravni viri, avtentična doživetja
Published in DKUM: 09.09.2025; Views: 0; Downloads: 13
Full text (763,16 KB) |
7. Policijsko delo v skupnosti v urbanem in ruralnem okolju - pregled študij : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloKristina Cerovac, 2025, undergraduate thesis Abstract: V zaključnem delu smo se osredotočili na policijsko delo v ruralnem in urbanem okolju s ciljem preučiti številne dejavnike, ki vplivajo na različno izvajanje policijskega dela v skupnosti v urbanih in ruralnih okoljih. V prvem delu diplomske naloge smo predstavili policijsko delo v skupnosti, njegov zgodovinski razvoj in njegovo delovanje. Prav tako smo teoretično opredelili pojem urbano in ruralno okolje, določili kaj predstavlja ruralno in urbano okolje v Sloveniji ter v tujini. V drugem delu diplomske naloge smo preučili delovanje policijskega dela v skupnosti, v ruralnih in urbanih okoljih ter povzeli glavne ugotovitve raziskav. Ugotovili smo, da se policisti pri svojem delu v urbanem okolju srečujejo z drugačnimi izzivi, kot v ruralnem okolju, vendar pa za nobenega od okolij ne moremo trditi, da izzivov ni in da je delo lažje. Izpostavljamo pomen stalne prisotnosti policije ter močne vloge vodij policijskih okolišev, ki s svojim delom krepijo varnost, zaupanje in sodelovanje v skupnosti. Zaključno je poudarjeno, da bi morali v slovenski policiji prioritetno rešiti kadrovsko podhranjenost ter vodjem omogočiti kontinuirano izobraževanje in učinkovito vključevanje v lokalno okolje. Predlagali smo nekatere izboljšave, ki bi lahko pripomogle k uspešnejšemu reševanju izzivov policije. Izpostavili smo kadrovsko popolnjenost policijskih postaj, umestitev vodij policijskih okolišev v sistem zagotavljanja varnosti na lokalni ravni ter kontinutirano izobraževanje na področju različnih tematik, s katerimi se policisti srečujejo pri delu v lokalnem okolju.
Keywords: policijsko delo, lokalna skupnost, urbana okolja, ruralna okolja, diplomske naloge
Published in DKUM: 02.07.2025; Views: 0; Downloads: 11
Full text (857,88 KB) |
8. RAZVOJ LOKALNE SAMOUPRAVE V OBČINI MIKLAVŽ NA DRAVSKEM POLJUDomen Žnidarič, 2009, undergraduate thesis Abstract: V Republiki Sloveniji je bila po osamosvojitvi leta 1991 izvedena reforma lokalne samouprave, z uvedbo občin kot njenih temeljnih oblik, ki je bila posledica približevanja evropskemu tipu moderne lokalne skupnosti in samouprave.
V diplomskem delu sem se osredotočil na kraj svojega prebivanja, na občino Miklavž na Dravskem polju in poskušal predstaviti njen upravnopravni razvoj skozi čas. V prvem delu naloge sem podrobneje predstavil problematiko zgodovinskega obdobja, od zametkov prvih upravnih oblasti v poznem srednjem veku in kasneje v obdobju banovin ter skupne Države Srbov, Hrvatov in Slovencev, preko obdobja druge svetovne vojne, obdobja socializma in federalizma ter sistema samoupravnih lokalnih skupnosti v obliki komun kot temeljnih enot lokalne samouprave. V nadaljevanju sem poskušal osvetliti pobude, napore in dejanja medkrajevnega odbora za ustanovitev samostojne občine Miklavž na Dravskem polju, skupaj z referendumom za ustanovitev ter kasnejšimi lokalnimi volitvami župana in občinskega sveta v letih 1998, 2002 in 2006. V drugem delu nato obravnavam tematiko samega delovanja in funkcioniranja občine, preko njenih nalog in pristojnosti ter z opredelitvijo funkcij in medsebojne povezanosti občinskih organov; župana, občinskega sveta, nadzornega odbora ter občinske uprave. Dotaknil sem se tudi problematike financiranja občine in obenem prikazal razvoj proračuna oziroma prihodkov občine v minulih letih njenega delovanja. V zaključku samega diplomskega dela pa obravnavam še vidik sodelovanja občanov v občini, z osvetlitvijo naknadnega referenduma kot oblike sodelovanja občanov, ki je bil izpeljan v Miklavžu leta 2009.
Keywords: lokalna skupnost, lokalna samouprava, občina, župan, občinski svet, občinska uprava, proračun občine, lokalne volitve
Published in DKUM: 21.05.2025; Views: 3; Downloads: 4
Full text (1,85 MB) |
9. Problematika vzpostavitve novih azilnih domov in azilnega postopka v Republiki Sloveniji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloDavid Horvat, 2025, undergraduate thesis Abstract: Policija je državni organ, ki skrbi za zagotavljanje varnosti. Zagotavljanje varnosti ni odvisno zgolj od policije, ampak je odvisno tudi od zasebno-varnostnih služb in slehernega posameznika. Na območju Republike Slovenije poznamo različne oblike kriminalitete, ki zmanjšujejo občutek varnosti pri prebivalcih. Tihotapljenje migrantov čez območje Republike Slovenije spada pod organizirano kriminaliteto. S povečanjem števila nezakonitih prehodov državne meje se posledično povečuje število podanih prošenj za mednarodno zaščito.
Obravnavana tematika v diplomskem delu temelji na azilnem postopku in na zagotavljanju zadostnega števila kapacitet za nameščanje prosilcev za mednarodno zaščito. Nezakoniti prehodi državne meje in število podanih namer za mednarodno zaščito se iz leta v leto povečuje. S tem se posledično povečuje problematika nastanitve prosilcev za mednarodno zaščito v azilne centre oziroma v njihove izpostave.
Slovenija je zaradi pomanjkanja kapacitet in obravnave prosilcev za mednarodno zaščito postavljena pred izziv, ki ga bo treba reševati s strokovnostjo, sorazmernostjo in predvsem v skladu z načelom zakonitosti. V diplomskem delu so predstavljeni načini in rešitve v zvezi z vzpostavitvijo začasnih in novih azilnih centrov na območju Republike Slovenije. Vzpostavitev novih centrov je pogojena z uveljavljanjem pravic prosilcev za mednarodno zaščito in predvsem s sodelovanjem lokalne skupnosti
Keywords: azilni domovi, azilni postopek, policija, lokalna skupnost, diplomske naloge
Published in DKUM: 05.02.2025; Views: 0; Downloads: 77
Full text (1,88 MB) |
10. |
