Search the digital library catalog

Abstract: Po osamosvojitvi in sprejetju nove ustave leta 1991 smo v Sloveniji leta 1994 dobili sodobno lokalno samoupravo, ustanovljenih je bilo 147 občin. V nadaljnjih letih se je število občin iz leta v leto povečevalo vse do leta 2011, ko sta nastali 209. in 210. občina. Med vsemi temi občinami je veliko takih, ki niso sposobne izvajati niti z zakonom določenih nalog; manjka jim izkušenega kadra in sredstev za izvajanje ciljev, ki bi dvignil življenjski standard ljudi ter omogočal razvoj regije in države kot celote. Leta 2006 sta v Podravju nastali Občina Sveti Tomaž in Občina Središče ob Dravi, ki sta se odcepili od Občine Ormož. V praktičnem delu magistrske naloge smo raziskovali, ali je bila razdelitev občin upravičena. Prišli smo do sklepa, da z razdelitvijo občin nastajajo novi stroški, ki so povezani z delovanjem občin, ter da sama razdrobljenost občin v Sloveniji zavira razvoj regij, kjer bi bilo smiselno uvesti pokrajine, s katerimi bi prišlo do boljšega pregleda porabe denarja, ki prihaja v proračun iz naslova dohodnine in drugih virov.
Keywords: Občina, lokalna skupnost, lokalna samouprava, pokrajine, razdelitev občin, medobčinsko sodelovanje.
Published in DKUM: 25.10.2022; Views: 90; Downloads: 19
Full text (4,02 MB)

Abstract: Pri javnem mnenju o institucijah policijske dejavnosti je treba gledati celovito, saj so si ljudje različni in imajo različna mnenja. Tudi v različnih življenjskih obdobjih se naša mnenja spreminjajo in so danes morda drugačna od tistih izpred nekaj let. Seveda pa je zelo pomemben odnos institucij do ljudi, kako odprte in dostopne so ljudem in koliko informacij jim zagotavljajo. V diplomskem delu raziskujemo javno mnenje o institucijah policijske dejavnosti v Mestni občini Ptuj (v nadaljevanju MO Ptuj), njihovo zaznavanje varnosti, ki jim jo zagotavlja določena institucija v vsakdanjem življenju. Raziskava na vzorcu 100 prebivalcev MO Ptuj je pokazala, da so si ljudje skladni, saj so vse ocene bile višje ali enake 3. Na vsa vprašanja v anketi so odgovarjali zelo podobno. Ptuj je v splošnem pogledu varno mesto, vendar brez izgredov in problemov seveda ne gre. Na tem mestu nastopijo pristojne institucije, ki jim ljudje zaupajo. Institucije, ki zagotavljajo varnost, so policija, občinska redarstva, zasebne varnostne službe, gasilci, detektivi, Varnostni sosvet in inšpekcijske službe ter druge. Seveda je zelo pomembno, da za varnost poskrbimo tudi prebivalci sami, saj je vse odvisno od nas, od našega vedenja, mnenj in reakcij. MO Ptuj je leta 2014 prejela najvišje priznanje RS s področja varnosti RS z Varnostnim sosvetom, redarsko službo, policijskim nadzorom in vse večjo ozaveščenostjo občanov o večji varnosti. Treba se je zavedati, da je Ptuj majhno mesto in prav zato so vrednote in mnenja ljudi drugačna kot v velikih mestih – na prva mesta postavijo institucije, ki jih v velikem mestu najverjetneje ne bi.
Keywords: policija, policijska dejavnost, varnost, zagotavljanje varnosti, lokalna skupnost, javna mnenja, stališča, Ptuj, diplomske naloge
Published in DKUM: 12.01.2022; Views: 461; Downloads: 104
Full text (1,49 MB)

Abstract: Policijsko delo v skupnosti predstavlja sodoben koncept izvajanja policijskega dela v lokalni skupnosti. Namen le-tega je preprečevanje kriminalitete, zmanjšanje strahu pred kriminaliteto, skupno reševanje problemov ter predvsem vzpostavitev dobrega odnosa med policijo in lokalnim prebivalstvom. Policija lokalno prebivalstvo pritegne k sodelovanju preko različnih preventivnih akcij, organiziranih varnostnih sosvetov, k temu pa veliko pripomorejo tudi vodje policijskih okolišev. V okviru policijskega dela v skupnosti Slovenska policija že vrsto let organizira številne preventivne projekte ter aktivnosti, poleg tega pa tesno sodeluje tudi s številnimi drugimi institucijami. V letu 2020 so policisti celotne Slovenije skupno izvedli 9.145 aktivnosti preventivnega in policijskega dela v skupnosti, k čemur pa svoj delež prispeva tudi Policijska postaja Ribnica. Učinkovitost policijskega dela v skupnosti merimo ob pomoči štirih elementov modela ocenjevanja policijskega dela v skupnosti. Le-ti so kakovost stikov policistov s prebivalci, percepcija prebivalcev o stopnji kriminalitete in nereda, strah pred viktimizacijo ter skupnostna povezanost. Tako implementacija policijskega dela v skupnosti kot tudi pojavne oblike kriminalitete se lahko razlikujejo glede na stopnjo urbanizacije prostora in kraja bivanja. Največjo razliko je mogoče opaziti pri skupnostni povezanosti prebivalcev, ki je večja med prebivalci, ki živijo v bolj ruralnem območju.
Keywords: policija, policijsko delo, policijsko delo v skupnosti, lokalna skupnost, stopnja urbanizacije, Ribnica, magistrska dela
Published in DKUM: 28.10.2021; Views: 509; Downloads: 66
Full text (2,29 MB)

Abstract: Svet v zadnjem času ogroža vse več nevarnosti, ki so vse bolj moteče ne glede na področja, kjer se pojavljajo. Raziskovalci so že v preteklosti proučevali, kaj najbolj vpliva na občutke ogrožanj in posledično strah zaradi kriminalitete pri ljudeh. Kljub nevarnostim, ki nam pretijo, je pomembno, da se posamezniki v domačem kraju počutijo varno, saj le tako lahko mirno in spokojno živijo. Zato je policija v začetku 21. stoletja začela spodbujati model policijskega dela v skupnosti, kjer so v ospredju odnosi prebivalcev z delom policije. Ideja za diplomsko nalogo je nastala zaradi zanimanja o občutkih ogrožanj med občani občine Beltinci. Tudi jaz prihajam iz te občine, zato me je zanimalo, kako varno se počutijo občani – moja družina, prijatelji, znanci in drugi. Ob tem smo preverili, ali anketirani zaupajo ljudem v soseski, imajo tam prijatelje, na katere se lahko zanesejo, in ali srečajo veliko znancev, ko gredo na sprehod ali v trgovino. Opravili smo raziskavo z metodo anketiranja med prebivalci občine Beltinci. Ugotovili smo, da se prebivalci občine Beltinci v svojem domačem okolju počutijo varno. Bolj varno se počutijo moški kot ženske in tudi mlajši se počutijo bolj varno kot starejši. Večina anketiranih zaupa ljudem iz soseske in ima tam prijatelje, na katere se lahko zanese. Od vseh kaznivih dejanj jih najbolj vznemirja viktimizacija zaradi vloma, najmanj pa goljufija. Za večjo varnost občanov bi lahko poskrbeli z izboljšano ulično razsvetljavo in delavnicami, kjer bi občane seznanjali s problematiko in delom policije. V šolah in vrtcih bi poleg projektov o cestni problematiki in drogah lahko začeli uvajati še projekte, kjer bi jim predstavili manj znana kazniva dejanja in načine, kako se jim lahko izognemo, kako se pred njimi ubranimo, pomagamo žrtvi ali kako odpravimo posledice takega dejanja.
Keywords: diplomske naloge, kriminaliteta, občutki ogrožanj, strah pred kriminaliteto, lokalna skupnost, Beltinci
Published in DKUM: 29.11.2020; Views: 516; Downloads: 133
Full text (808,06 KB)

Abstract: Zagotavljanje varnosti v lokalnih skupnostih je, zaradi raznoterih groženj in raznolikih varnostnih potreb, zahtevna naloga. V proces zagotavljanja varnosti se zato vključujejo različni deležniki, med katere uvrščamo tudi prebivalce, ki lahko skozi sodelovanje z varnostnimi organi in samozaščitnim ravnanjem prispevajo k večji osebni varnosti in kakovosti bivanja v lokalnih skupnostih. Namen diplomskega dela je predstaviti koncept samozaščitnega ravnanja in njegovo vlogo v sistemu zagotavljanja varnosti v lokalnih skupnostih ter raziskati značilnosti samozaščitnega ravnanja prebivalcev v večji slovenski občini. V teoretičnem delu so predstavljeni subjekti zagotavljanja varnosti v lokalnih skupnostih, vloga prebivalcev v preventivnih dejavnostih in dejavniki, ki vplivajo na njihovo samozaščitno ravnanje, v empiričnem delu pa kvantitativna raziskava, izvedena med respondenti iz Mestne občine Kranj. Rezultati raziskave, v kateri smo analizirali, kako respondenti skrbijo za varnost svojih domov, prevoznih sredstev in kakšno je njihovo preventivno ravnanje, kažejo, da je njihovo samozaščitno ravnanje dobro razvito ter da se v svojem domu in soseski počutijo varno. Za varnost svojih domov in prevoznih sredstev najpogosteje poskrbijo z uporabo mehanskih sredstev (kot so ograje in ključavnice), medtem ko je uporaba finančno zahtevnejših ukrepov (kot so storitve varnostnih služb) manj pogosta. Preventivno ravnanje respondentov se izraža tudi s sosedskim sodelovanjem. Izmed različnih deležnikov so najbolj zadovoljni z delom policije, najmanj pa z delom občinskih redarjev. Ugotovili smo, da pri uporabi različnih ukrepov med demografskimi skupinami respondentov večinoma ne prihaja do statistično značilnih razlik. Ugotovitve raziskave so uporabne za razumevanje značilnosti samozaščitnega ravnanja prebivalcev, njihovega doprinosa k strategijam preprečevanja kriminalitete ter načrtovanje pristopov za spodbujanje prebivalcev k sodelovanju pri zagotavljanju večje varnosti v lokalnih skupnostih.
Keywords: diplomske naloge, varnost, lokalna skupnost, prebivalci, samozaščitni ukrepi, preventivno ravnanje, Mestna občina Kranj
Published in DKUM: 21.07.2020; Views: 671; Downloads: 99
Full text (1,05 MB)