1. Ocena prehranske samooskrbe s predlogi za njeno povečanje v občini Lovrenc na Pohorju : diplomsko deloAnže Sušel, 2022, undergraduate thesis Abstract: Problematika samooskrbe s hrano je v zadnjem času v ospredju zanimanja strokovne javnosti, saj ima doma pridelana hrana številne prednosti. Prisotna so prizadevanja, da se tudi na lokalnih nivojih poveča kmetijska pridelava. V tem kontekstu je prikazana tudi problematika samooskrbe s hrano v občini Lovrenc na Pohorju, ki je srednje velika in pretežno hribovita. Nekateri pogledi in izkušnje domačinov v zvezi s samooskrbo so razvidni v anketi, ki je osrednji del naloge. Raven samooskrbe s hrano v občini je pridobljena na osnovi izračunov in deloma ocen, ti kažejo, da so v letu 2020 pokrili 76 % prehrambnih potreb, kar je nad republiškim povprečjem. Pri projekciji povečanja samooskrbe je upoštevana omejitev, da naj se ta doseže le z zamenjavo kmetijskih rastlin. Na osnovi takšnega pristopa je lahko za leto 2023 načrtovano, da se kmetijska pridelava v občini poveča za okrog 8 %, s čimer bi tudi hribovita občina prispevala delež k rasti republiške prehrambne bilance.
Keywords: lokalna skupnost, prehranska samooskrba, lokalna pridelava, anketni vprašalnik
Published in DKUM: 05.01.2023; Views: 745; Downloads: 181
 Full text (2,23 MB) |
2. Odnos tretješolcev in petošolcev do prehrane v občini Brežice : magistrsko deloTjaša Zupančič, 2021, master's thesis Abstract: Magistrsko delo raziskuje odnos tretješolcev in petošolcev do prehrane v občini Brežice. Delo je sestavljeno iz teoretičnega, empiričnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu je predstavljena prehrana, psihološki vidiki prehranjevanja, pomen šolske prehrane in lokalna pridelava hrane.
V empiričnem delu je predstavljena empirična raziskava (n=371), katere rezultate smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika. Anketirali smo 194 tretješolcev in 177 petošolcev. V raziskavo smo vključili učence iz 1 mestne osnovne šole in 5 podeželskih osnovnih šol, ter 1 podružnične osnovne šole. Podatke smo obdelali s pomočjo programa SPSS. Ugotovili smo, da se deklice prehranjujejo nekoliko bolj zdravo kot dečki, ter da imajo tretješolci nekoliko boljše prehranjevalne navade kot petošolci. Ugotovili smo, da imajo učenci, ki obiskujejo mestno šolo nekoliko bolj zdrav življenjski slog kot učenci, ki obiskujejo podeželske osnovne šole. Rezultati so pokazali, da sovrstniki in učitelji bolj vplivajo na prehrano tretješolcev kot na prehrano petošolcev. Sovrstniki, učitelji in znanje o prehrani bolj vplivajo na učence podeželskih šol. Prišli smo do ugotovitve, da se petošolci bolj zavedajo pomena lokalno pridelane hrane kot tretješolci.
V praktičnem delu smo načrtovali dejavnosti, s katerimi bi pri učence spodbudili k razmišljanju o zdravem prehranjevanju in gibanju. Načrtovali smo tudi 9 kuharskih receptov, ki so namenjeni spodbujanju kuharskih spretnosti in spoznavanju postopkov priprave jedi. Načrtovali smo tudi dve učni pripravi za učitelje, ki se navezujeta na zdravo prehranjevanje in gibanje.
Keywords: prehrana, tretješolci, petošolci, vloga učitelja, lokalna pridelava
Published in DKUM: 18.11.2021; Views: 917; Downloads: 108
Full text (3,84 MB) |
3. Vključitev gastronomije v ponudbo Botaničnega vrta Univerze v MariboruTilen Selič, 2018, undergraduate thesis Abstract: Gastronomija je danes vse pomembnejša v turistični ponudbi določene destinacije, saj so gostje z naraščajočo vlogo individualizma vse zahtevnejši in bolj osveščeni glede prehrane. Kadar uspe ponudnikom gastronomije vzbuditi pri turistih željo po vrnitvi, spremenijo tudi njihov namen obiska destinacije. Primarni nameni potovanja turistov so še vedno ogledi destinacij in njihovih kulturno-zgodovinskih znamenitosti, vse bolj pa prihaja v ospredje tudi obiskovanje destinacije z namenom degustiranja oziroma okušanja lokalne gastronomije. Kadar ta namen ponudniki dosežejo, to pomeni uspešno trženje, s tem pa uspešnejše poslovanje organizacije.
V uvodnem poglavju smo predstavili raziskavo, njen namen, opredelili smo hipotezi in cilje, postavili omejitve ter pojasnili predpostavke.
V drugem poglavju smo postavili teoretični okvir. Razložili smo vlogo gastronomije pri turistični ponudbi Slovenije. V nadaljevanju poglavja smo proučili še kombinacije živil in jedi ter povezali gostinsko ponudbo z ruralnim turizmom.
V tretjem poglavju je bila osrednja tema raziskava ponudbe Botaničnega vrta Univerze v Mariboru (v nadaljevanju BVUM) in oblikovanje nove ponudbe. Opredelili smo pomen Botaničnega vrta (v nadaljevanju BV) v turistični ponudbi Maribor-Pohorje in ugotovili, da ima veliko potenciala, njegova uresničitev pa je odvisna od več dejavnikov. Preko metode anketiranja smo izvedeli, česa si obiskovalci želijo v BV-u ali konkretneje, kakšna gastronomska ponudba bi jim ustrezala.
Če povzamemo celotno raziskavo v eno misel, lahko rečemo, da se gastronomska ponudba BV-a s pomočjo občine počasi razvija, vendar je do končnega produkta potrebnega še precej dela na tem področju.
Keywords: Botanični vrt Univerze v Mariboru, gastronomija, turizem, lokalna pridelava, destinacija Maribor-Pohorje
Published in DKUM: 04.12.2018; Views: 1690; Downloads: 76
Full text (844,77 KB) |
4. VLOGA GASTRONOMIJE V TURISTIČNI PONUDBI OBČINE HOČE - SLIVNICADanijela Kozol, 2016, undergraduate thesis Abstract: Vloga gastronomije v turistični ponudbi določenega kraja igra izredno pomembno vlogo pri večanju turistične prepoznavnosti in povečevanju obsega gastronomskega turizma. Vsak turist mora na potovanju jesti in piti, vendar se namen obiska določenega kraja, ki temelji predvsem na okušanju lokalnih posebnosti v hrani in pijači ter skozi le-to spoznavati samo kulturo kraja, zgodovino in tradicijo kraja, bistveno razlikuje od drugih namenov. Kadar potujemo izključno v določen kraj z namenom tovrstnega okušanja, so ponudniki gastronomskih turističnih storitev dosegli svoj namen.
V prvem poglavju smo opredelili raziskovalni namen ter zastavili cilje in hipoteze ter predpostavke in omejitve naloge. Naredili smo tudi raziskovalne metode.
V drugem poglavju smo nalogi zastavili teoretični okvir. Prikazali smo vlogo gastronomije v turistični ponudbi.
Vlogo kulinaričnih dogodkov smo predstavili v tretjem poglavju , ki prikazujejo korak naprej k izpolnjevanju cilja: doseči kulinarično privlačnost občine Hoče-Slivnica ter njeno prepoznavnost zaradi kulinaričnih posebnosti.
V tem poglavju smo območje osvetlili tudi z geografskega in kulturnega vidika, prikazali pomen ekološkega povezovanja za nabavo surovin in analizirali vlogo pridelave ekoloških surovin za zdravo prehrano, ki je pogoj za dobro kulinariko kraja.
V nadaljevanju poglavij smo predstavili zgodovinsko podlago razvoja gastronomije kraja kot tudi jedi, ki so tipične za to območje. Poleg tega smo opravili analizo stanja v sedanjih gostinskih lokalih po občini.
Če povzamemo, smo v raziskavi ugotovili, da je na tem področju potrebno še marsikaj narediti, če si občina želi povečati gastronomsko doživljanje za turiste.
Ključne besede: gastronomija, kulinarika, gastronomski turizem, občina Hoče- Slivnica, ekološka pridelava, lokalna/narodna kuhinja, analiza lokalnih gastronomskih posebnosti.
Keywords: gastronomija, kulinarika, gastronomski turizem, občina Hoče- Slivnica, ekološka pridelava, lokalna/narodna kuhinja, analiza lokalnih gastronomskih posebnosti.
Published in DKUM: 27.10.2016; Views: 2336; Downloads: 191
Full text (1,06 MB) |
