| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 4 / 4
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
VLOGA LOKALNIH MEDIJEV V LOKALNI DEMOKRACIJI
Jernej Lasbaher, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Z večanjem pristojnosti in političnega vpliva lokalnih oblasti po načelu decentralizacije in večje možnosti ljudske participacije je postalo zanimivo vprašanje, kako v lokalnih skupnostih delujejo množični mediji. Ker slednji v demokratičnih sistemih igrajo odločilno vlogo, je treba njihov vpliv ovrednotiti tudi v lokalni demokraciji. Z empirično analizo, ki je temeljila na teoriji medijev, smo ugotovili, da so lokalni viri informiranja izredno pomembni, zaradi omejenih gmotnih in človeških virov pa v kakovosti precej omejeni in zato manj vplivni. Tako kot v velikih medijih tudi v lokalnih skupnostih osrednjo vlogo igra kapital, ki ohranja nadzor nad vsebinami. Anketna raziskava je pokazala, da občani niso zadovoljni s stanjem političnega informiranja v lokalnih oblasteh in da občani navadnih občin občutijo informacijski deficit, ki ga v mestih zaradi večjega števila komercialnih medijev ne občutijo tako izrazito.
Keywords: lokalna demokracija, lokalni mediji, lokalna skupnost, mediji in demokracija, medijske funkcije
Published: 11.11.2009; Views: 11969; Downloads: 240
.pdf Full text (494,20 KB)

2.
LOKALNA DEMOKRACIJA NA KONKRETNEM PRIMERU MESTNE OBČINE VELENJE
Elma Babić, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Z osamosvojitvijo Republike Slovenije, leta 1991, je bila uvedena parlamentarna demokracija, posledica le-te pa je, med drugim, tudi uvedba lokalne samouprave, s čimer se je Republika Slovenija pridružila tistim sodobnim državam v Evropi in zunaj nje, ki priznavajo pravico državljanov, da sodelujejo pri opravljanju javnih zadev. Ta pravica se najbolj neposredno uresničuje prav na lokalni ravni in je eno temeljnih načel demokratične ureditve. Ustava Republike Slovenije v 9. členu določa, da je v Sloveniji zagotovljena lokalna samouprava. Lokalna skupnost je torej eden od stebrov demokracije in je merilo za presojo demokratičnega razvoja posamezne države. Udeležba državljanov v lokalnem javnem življenju je način, da se uveljavijo demokratične vrednote in naraste podpora javnosti lokalnim organom. Predpogoj za zagotavljanje sodelovanja občanov v lokalnem javnem življenju sta javnost dela organov lokalne skupnosti in njene uprave ter učinkovit sistem zagotavljanja pravice do informacij javnega značaja v lokalni samoupravi. Sodelovanje občanov v lokalnem javnem življenju daje možnost državljanom neposrednega vplivanja na sprejemanje odločitev, ki so povezane z njihovimi vsakdanjimi interesi in potrebami, in pravico do sodelovanja pri izvajanju lokalnih javnih zadev. Poleg tega pa javna telesa dobijo zahtevano legitimnost, sredstva za učinkovito odločanje in podporo državljanov za doseganje posebnih ciljev. Lokalna samouprava predstavlja splet neposrednega odločanja prebivalcev in predstavniške demokracije. V teoriji ločimo dve osnovni obliki udeležbe državljanov v lokalni demokraciji. Prva oblika je neposredna lokalna demokracija, ki vključuje zbor občanov, referendum in ljudsko iniciativo. Druga vrsta lokalne demokracije je posredna lokalna demokracija, pri kateri gre predvsem za odločanje prek organov, izvoljenih na lokalnih volitvah. E-demokracija pa predstavlja modernejšo parcipatorno obliko lokalne demokracije.
Keywords: lokalna skupnost, participacija, posredna in neposredna demokracija, referendum, zbor občanov, ljudska iniciativa, lokalne volitve, e-demokracija.
Published: 15.12.2009; Views: 2807; Downloads: 290
.pdf Full text (1,98 MB)

3.
REFORMA LOKALNE SAMOUPRAVE NA DANSKEM
Katja Razboršek, 2011, undergraduate thesis

Abstract: POVZETEK Danska je v letih 2004 in 2005 izvedla reformo lokalne samouprave, ki je začela veljati 1. januarja 2007. Z reformo je prišlo do precejšnjih sprememb na področju teritorialne in funkcionalne organiziranosti lokalne oziroma regionalne samouprave. Število občin se je z reformo zmanjšalo s 271 na 98. Okrožja so bila ukinjena, namesto tega je bilo ustanovljenih pet novih regij. Gre za največjo reformo javnega sektorja. Z reformo so se povečale tudi pristojnosti občin, prevzele so številne nove dejavnosti, med drugim s področja okolja, izobraževanja odraslih in s področja specializiranih socialnih storitev. Tudi nove regije so pridobile posamezne pristojnosti, in sicer so odgovorne za zdravstveno varstvo, pripravo načrtov za regionalni razvoj in reševanje določenih operativnih nalog za občine. Z reformo se je zmanjšalo tudi število lokalnih politikov. Imajo pa več nalog in večjo politično odgovornost. Občinski in regijski svetniki so voljeni neposredno po proporcionalnem sistemu. Reforma je prinesla spremembe tudi na področju financiranja lokalnih skupnosti. Primarni prihodki lokalnih skupnosti izvirajo iz dohodnine in davka od nepremičnin. Z reformo so lokalne skupnosti pridobile tudi dodatna sredstva za financiranje novih nalog. Nadzorno funkcijo v občinah opravljajo nadzorni organi regij, ki so postavljeni s strani pristojnega ministrstva in skrbijo za nadzor zakonitosti v občinah in regijah. Za varstvo lokalne samouprave in njenih interesov pa skrbi združenje danskih občin (LGDK). Kot cilj reforme so izpostavili ohranjanje oziroma razvoj demokratično vodenega javnega sektorja, ki predstavlja tudi dobro podlago za nadaljnji razvoj socialne države. Pri uresničevanju tega pa ima veliko vlogo lokalna demokracija.
Keywords: Ključne besede: lokalna samouprava, občina, lokalna demokracija, reforma
Published: 09.03.2011; Views: 1959; Downloads: 199
.pdf Full text (821,33 KB)

4.
VOLITVE IN LOKALNA DEMOKRACIJA
Barbara Virant, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Volitve so tesno povezane z lokalno demokracijo, kjer slednja pomeni pravico prebivalcev lokalne skupnosti, da sodelujejo pri oblikovanju lokalne oblasti, odločanju o lokalnih zadevah. Teorija loči dve participativni obliki lokalne demokracije, neposredno in posredno. V neposredno lokalno demokracijo teoretiki uvrščajo zbor občanov, ljudsko iniciativo, referendum in pravico do peticije. Pri posredni lokalni demokraciji gre za odločanje preko, na lokalnih volitvah, izvoljenih predstavnikov. Prvi del naloge je namenjen predstavitvi posredne in neposredne lokalne demokracijo, s poudarkom na ureditvi lokalnih volitvah. V nadaljevanju naloge je predstavljena analiza volilne udeležbe lokalnih volitev v Sloveniji in volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah kot dejavnika povečanja volilne udeležbe.
Keywords: lokalna samouprava, lokalna skupnost, lokalna demokracija, neposredna in posredna lokalna demokracija, lokalne volitve, politična participacija, volilna pravica, nedržavljani, volilna udeležba
Published: 03.11.2014; Views: 1107; Downloads: 188
.pdf Full text (1,39 MB)

Search done in 0.05 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica