| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 3 / 3
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
STVARNOPRAVNA ZAVAROVANJA LOČITVENEGA UPNIKA V INSOLVENČNEM PRAVU
Andrej Obljubek, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je podrobneje predstaviti položaj ločitvenih upnikov (imetnikov stvarnopravnih zavarovanj) v primerih, ko njihov dolžnik postane plačilno nesposoben in se posledično znajde v insolvenčnem postopku, torej v stečajnem postopku in v postopku prisilne poravnave. Prikazane so stvarnopravne podlage za pridobitev in nastanek ločitvene pravice. Med ločitvene pravice, ki nastanejo na podlagi stvarnopravnih zavarovanj, spadajo vse vrste zastavne pravice, zemljiški dolg, pravica fiduciarja pri prenosu lastninske pravice v zavarovanje (fiduciarna lastnina) ter pravica fiduciarja pri odstopu terjatve v zavarovanje (fiduciarna cesija). Za uspešno uveljavljanje ločitvene pravice v stečajnem postopku morajo upniki zavarovano terjatev oziroma ločitveno pravico pravočasno prijaviti. Ločitveni upnik je iz zavarovane terjatve lahko poplačan le v primeru, če uspešno prestane postopek preizkusa terjatev. Temeljno načelo insolvenčnega postopka je načelo enakega obravnavanja upnikov. Upniki oziroma stečajni upravitelj imajo pravico izpodbijati vsako pravno dejanje, ki ga je dolžnik opravil v izpodbojnem obdobju, in je privedlo do neenakega obravnavanja upnikov. To se kaže predvsem v primeru, ko je stvarnopravno zavarovanje ustanovljeno naknadno glede že obstoječe terjatve. Bistvo položaja ločitvenih upnikov je prednostno poplačilo zavarovanih terjatev iz predmeta zavarovanja. Unovčenje zavarovane terjatve se lahko opravi v sodnem postopku oziroma lahko tudi zunajsodno ob upoštevanju zakonskih pravil, ki veljajo za določeno vrsto premoženja, ki je predmet te pravice. Že pred nastopom insolventnosti običajno tečejo zoper dolžnika že izvršilni postopki, zato so opredeljeni tudi položaji ločitvenega upnika, ko pride do kolizije teh dveh postopkov. Uvedba, začetek in potrjena prisilna poravnava na terjatve, ki so zavarovane z ločitveno pravico, ne vpliva.
Keywords: stečaj, prisilna poravnava, ločitveni upnik, ločitvena pravica, stvarnopravna zavarovanja, zastavna pravica, zemljiški dolg, fiducija pri prenosu lastninske pravice v zavarovanje, fiducija pri odstopu terjatve v zavarovanje, zunajsodna prodaja
Published: 09.05.2014; Views: 1845; Downloads: 825
.pdf Full text (921,22 KB)

2.
Fiduciarna razmerja v stečaju
Maja Platnjak, 2018, master's thesis

Abstract: Razlog za sklenitev fiduciarnih poslov je največkrat v zavarovanju, zato za takšne oblike zavarovanj uporabljamo izraz fiduciarna zavarovanja. Med tipična fiduciarna zavarovanja uvrščamo prenos lastninske pravice v zavarovanje, odstop terjatve v zavarovanje in prenos finančnih instrumentov v zavarovanje. Skupna značilnost fiduciarnih zavarovanj je zaupnost razmerja, neakcesornost in možnost zunajsodne uveljavitve prednostnega poplačilnega upravičenja. Nadaljnja značilnost fiduciarnih zavarovanj je prenos »polne« pravice, saj fiduciar na predmetu zavarovanja pridobi popolno imetništvo oziroma popolno lastninsko pravico. Fiduciarna zavarovanja tako dajejo več pravne oblasti, kot je to gospodarsko potrebno, zato pravni red ta presežek oziroma preobdarovanost kompenzira v primeru stečaja. Fiduciarju se v primeru fiduciantovega stečaja prizna manj kot polno imetništvo oziroma polna lastninska pravica, in sicer le ločitvena pravica. V primeru neplačevitosti fiducianta, fiduciarna zavarovanja gravitirajo k pravnim učinkom zastavne pravice in ne k polnemu imetništvu oziroma polni lastninski pravici. Temu ustrezen je tudi pravni položaj fiducianta v primeru stečaja fiduciarja. Fiduciantu je namreč priznan položaj izločitvenega upnika. Začetek stečajnega postopka ne vpliva na ločitveno pravico in terjatev, zavarovano s to ločitveno pravico ter na izločitveno pravico. Uveljavitev ločitvene pravice se lahko opravi v sodnem postopku ali pa v zakonsko določenih primerih tudi izvensodno. V primerih fiduciarnih zavarovanj je mogoča izvensodna prodaja, ki zagotavlja hitrejše poplačilo zavarovane terjatve, in ne vsebuje stroškov, ki so povezani z vodenjem sodnega postopka.
Keywords: fiduciarna zavarovanja, prenos lastninske pravice v zavarovanja, odstop terjatve v zavarovanje, prenos finančnih instrumentov v zavarovanja, insolventnost, stečaj, izločitvena pravica, izločitveni upnik, ločitvena pravica, ločitveni upnik
Published: 18.12.2018; Views: 835; Downloads: 113
.pdf Full text (629,93 KB)

3.
Položaj ločitvenih in izločitvenih upnikov kot stvarnopravnih upravičencev v postopku osebnega stečaja
Neža Peternelj, 2019, master's thesis

Abstract: Namen magistrskega dela je prikazati položaj upnikov in način uveljavljanja njihovih zahtevkov v postopku osebnega stečaja. Kot izhaja že iz naslova magistrskega dela »Položaj ločitvenih in izločitvenih upnikov kot stvarnopravnih upravičencev v postopku osebnega stečaja«, sem se pri pisanju osredotočila na ločitvene in izločitvene upnike, ki jih obravnavamo kot stvarnopravne upravičence. Začetek postopka osebnega stečaja ne vpliva na ločitveno in izločitveno pravico, niti na terjatev, zavarovano z ločitveno pravico. Zakon določa le posebna pravila za njihovo uveljavljanje v stečajnih postopkih. Ločitveni upniki so upniki, ki imajo do stečajnega dolžnika zavarovane terjatve (največkrat gre za zastavno pravico) in so upravičeni do prednostnega poplačila njihovih terjatev iz premoženja, na katerem imajo ločitveno pravico. Ločitveni upniki se v primerjavi z navadnimi upniki poplačajo iz posebne razdelitvene mase. Njihov prednostni položaj je upravičen z dejstvom, da so si že predhodno na določenem premoženju stečajnega dolžnika izposlovali prednostno poplačilno upravičenje. Izločitveni upniki se ne poplačajo iz stečajne mase stečajnega dolžnika, kot to velja za ločitvene upnike. Namen prijave izločitvene pravice v vseh stečajnih postopkih je v tem, da se stečajnega upravitelja obvesti, da določena stvar ne pripada stečajnemu dolžniku in kot taka ne more biti predmet stečajne mase. Pravica izločitvenega upnika tako ni pravica do prednostnega poplačila, kot to velja za ločitvene upnike, temveč lahko izločitveni upnik na podlagi nje zahteva, da se mu izroči določeno premoženje, ki ne pripada stečajnemu dolžniku. Za postopek osebnega stečaja se uporablja večina določb, ki urejajo postopek stečaja nad pravno osebo. Ker pa stečajni dolžnik po koncu postopka osebnega stečaja, za razliko od stečajnega dolžnika v postopku stečaja nad pravno osebo, obstaja še naprej, vseeno terja posebno ureditev. Posebni del zakona vsebuje nekatere posebne določbe, ki se uporabljajo v postopku osebnega stečaja, hkrati pa uporabo nekaterih določb stečajnega postopka nad pravno osebo izrecno izključuje. V magistrskem delu sem se osredotočila na ta posebna pravila, ki so specifična ravno zaradi omenjene temeljne razlike.
Keywords: stečajni postopek, osebni stečaj, ločitveni upnik, ločitvena pravica, izločitveni upnik, izločitvena pravica, terjatev, stečajna masa, zastavna pravica
Published: 09.04.2019; Views: 322; Downloads: 91
.pdf Full text (700,76 KB)

Search done in 0.03 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica