| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 9 / 9
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
PRISILNA PORAVNAVA IN STEČAJNI POSTOPEK S PRAVNEGA IN RAČUNOVODSKEGA VIDIKA V SLOVENIJI TER PRIMERJAVA Z AVSTRIJO
Rene Šrumpf, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Postopek prisilne poravnave in stečajni postopek lahko nastopita, ko dolžnik postane plačilno nesposoben ali prezadolžen. Oba postopka imata svoj specifičen potek ter nosita tudi različne posledice, slabosti in prednosti. Tako je postopek prisilne poravnave hitrejši, stroškovno ugodnejši in ohranja delovanje družbe, medtem ko pa stečajni postopek pomeni dokončno prenehanje obstoja družbe. Dolžnik predlaga postopek prisilne poravnave zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja, s katerim bi rad izboljšal svoje finančno stanje in nadaljeval s poslovanjem oziroma se izognil morebitnem stečajnem postopku. Stečajni postopek pa predlagajo predvsem upniki, ko ugotovijo za dolžnikovo insolventnost in je njihovo poplačilo terjatev ogroženo. O tem, kateri postopek je pri dolžniku primernejši, odločajo upniki glede na ugodnejšo poplačilo njihovih terjatev. Postopek prisilne poravnave nastopi le, če upniki glasujejo za sprejetje prisilne poravnave. Po slovenski zakonodaji je to vsaj 60 % vseh upnikov z glasovalno pravico, ki je ponderirana glede na razrede njihovih terjatev, po avstrijski pa vsaj 50 % upnikov z glasovalno pravico, katerih skupni znesek prijavljenih terjatev presega ¾ zneska celotnih terjatev upnikov z glasovalno pravico prisotnih na obravnavi. Glasovalnih pravic nimajo upniki z izločitvenimi in ločitvenimi pravicami ter upniki s prednostnimi terjatvami. Če ne pride do sprejetja predlagane prisilne poravnave, se takoj začne stečajni postopek, v Avstriji pa le, če tako odloči sodišče. Poplačilo upnikov pri postopku prisilne poravnave se vrednostno in časovno izvede, kot je zastavljeno v načrtu o finančnem prestrukturiranju. Če ne pride do ustreznega poplačila terjatev, se prisilna poravnava razveljavi. Pri stečajnem postopku pa se poplačilo upnikov izvede z razdelitvijo stečajne mase. Razdelitev temelji na razredih prijavljenih terjatev upnikov. Pomeni, da so najprej poplačani ločitveni upniki, nato upniki s prednostnimi terjatvami ter na koncu upniki z navadnimi in podrejenimi terjatvami.
Keywords:  insolvetnost,  postopek prisilne poravnave,  stečajni postopek,  dolžnik,  upnik/upniki,  družba,  plačilna nesposobnost,  prezadolženost,  finančno prestrukturiranje,  terjatve,  poplačilo/poravnava,  sprejetje  zakonodaja,  glasovalna pravica,  obravnava na sodišču,  izločitvena pravica,  ločitvena pravica,  prednostne terjatve,  razdelitev,  stečajna masa.
Published: 07.12.2012; Views: 4475; Downloads: 537
.pdf Full text (498,11 KB)

2.
STVARNOPRAVNA ZAVAROVANJA LOČITVENEGA UPNIKA V INSOLVENČNEM PRAVU
Andrej Obljubek, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je podrobneje predstaviti položaj ločitvenih upnikov (imetnikov stvarnopravnih zavarovanj) v primerih, ko njihov dolžnik postane plačilno nesposoben in se posledično znajde v insolvenčnem postopku, torej v stečajnem postopku in v postopku prisilne poravnave. Prikazane so stvarnopravne podlage za pridobitev in nastanek ločitvene pravice. Med ločitvene pravice, ki nastanejo na podlagi stvarnopravnih zavarovanj, spadajo vse vrste zastavne pravice, zemljiški dolg, pravica fiduciarja pri prenosu lastninske pravice v zavarovanje (fiduciarna lastnina) ter pravica fiduciarja pri odstopu terjatve v zavarovanje (fiduciarna cesija). Za uspešno uveljavljanje ločitvene pravice v stečajnem postopku morajo upniki zavarovano terjatev oziroma ločitveno pravico pravočasno prijaviti. Ločitveni upnik je iz zavarovane terjatve lahko poplačan le v primeru, če uspešno prestane postopek preizkusa terjatev. Temeljno načelo insolvenčnega postopka je načelo enakega obravnavanja upnikov. Upniki oziroma stečajni upravitelj imajo pravico izpodbijati vsako pravno dejanje, ki ga je dolžnik opravil v izpodbojnem obdobju, in je privedlo do neenakega obravnavanja upnikov. To se kaže predvsem v primeru, ko je stvarnopravno zavarovanje ustanovljeno naknadno glede že obstoječe terjatve. Bistvo položaja ločitvenih upnikov je prednostno poplačilo zavarovanih terjatev iz predmeta zavarovanja. Unovčenje zavarovane terjatve se lahko opravi v sodnem postopku oziroma lahko tudi zunajsodno ob upoštevanju zakonskih pravil, ki veljajo za določeno vrsto premoženja, ki je predmet te pravice. Že pred nastopom insolventnosti običajno tečejo zoper dolžnika že izvršilni postopki, zato so opredeljeni tudi položaji ločitvenega upnika, ko pride do kolizije teh dveh postopkov. Uvedba, začetek in potrjena prisilna poravnava na terjatve, ki so zavarovane z ločitveno pravico, ne vpliva.
Keywords: stečaj, prisilna poravnava, ločitveni upnik, ločitvena pravica, stvarnopravna zavarovanja, zastavna pravica, zemljiški dolg, fiducija pri prenosu lastninske pravice v zavarovanje, fiducija pri odstopu terjatve v zavarovanje, zunajsodna prodaja
Published: 09.05.2014; Views: 1845; Downloads: 825
.pdf Full text (921,22 KB)

3.
STVARNOPRAVNI ZAHTEVKI V STEČAJU - UVELJAVLJANJE LOČITVENIH IN IZLOČITVENIH PRAVIC
Maja Mlinar, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je podrobneje predstaviti nastanek ločitvene in izločitvene pravice, položaj ločitvenega in izločitvenega upnika in uveljavitev obeh pravic v stečajnem postopku ter osnove samega stečajnega postopka. Stečajni postopek je oblika prenehanja prezadolženega dolžnika. Vodi ga stečajni upravitelj ob nadzoru sodišča. Z začetkom stečajnega postopka se iz celotnega premoženja stečajnega dolžnika izoblikuje stečajna masa, z unovčenjem katere se po pravilih in v vrstnem redu, ki ga določa zakon poplačajo upniki stečajnega dolžnika. Ločitvena pravica je pravica do posebnega poplačila iz premoženja, ki je predmet le-te. Pravni temelj za njen nastanek so različni stvarnopravni in obligacijskopravni položaji. V diplomskem delu so predstavljeni samo stvarnopravni položaji, ki so temelj za pridobitev ločitvene pravice. To so zastavna pravica, prenos lastninske pravice na premičnini v zavarovanje in odstop terjatve v zavarovanje. Vsi pravni položaji pa morajo za veljavno pridobitev ločitvene pravice obstajati že pred samim začetkom stečajnega postopka. Premoženje, ki je predmet ločitvene pravice tvori posebno stečajno maso. Izločitvena pravica pa je pravica izločitvena upnika, da zahteva izločitev določene stvari iz stečajne mase, ker zatrjuje, da je lastnik on in ne stečajni dolžnik. Izločitvena pravica temelji na lastninski pravici izločitvenega upnika ali pogodbenih razmerjih, na podlagi katerih je izločitveni upnik upravičen od stečajnega dolžnika zahtevati določeno stvar, ki sicer ni njegova last, vendar pa tudi ni last stečajnega dolžnika.
Keywords: ločitvena pravica, izločitvena pravica, stečajni postopek, zastavna pravica, fiduciarna cesija, stečajna masa
Published: 22.04.2016; Views: 2361; Downloads: 387
.pdf Full text (875,90 KB)

4.
PRAVNE POSLEDICE ZAČETKA STEČAJA NA PRAVICE NA NEPREMIČNINAH
Maja Kržan, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Zavarovanje obveznosti iz obligacijskih razmerij s stvarnopravnimi instituti izvira že iz rimskega prava. Namen uporabe je utrditev obveznosti, ki se izkaže še posebej pomembna, če dolžnik postane insolventen. Takrat je upnik, zaradi vnaprej zavarovane terjatve, v bolj varnem položaju, napram upnikom, ki svojih terjatev do istega dolžnika niso zavarovali. Upnik je varovan, če upošteva načela in pravila nepremičninskega in stečajnega prava. Z začetkom stečajnega postopka naj upnik pravočasno prijavi svojo terjatev, ki je ni mogoče izpodbiti ter s tem pridobi ločitveno ali izločitveno pravico. Obveznost je mogoče zavarovati z različnimi instituti, v različnih točkah razmerja med strankama. Za najbolj učinkovito sredstvo zavarovanja se je izkazal stvarnopravni institut hipoteke. V največjem možnem obsegu učinkuje, če je ustanovljena s pravnim poslom. Posledice začetka stečajnega postopka vplivajo na pravice, ki so ustanovljene na nepremičnini. Izhajajo iz načela akcesornosti in prednostnega načela. Vse pravice, ustanovljene za hipoteko, ki se realizira, se izbrišejo iz zemljiške knjige. Lastninska pravica na nepremičnini je prosta omejitev, vkolikor ni obremenjena s pravicami, ki so izvzete iz tega pravila
Keywords: zemljiškoknjižna načela, zavarovanje obveznosti, terjatev, ločitvena pravica, izločitvena pravica, hipoteka, načelo akcesornosti, prednostno načelo, prenehanje pravic
Published: 22.07.2016; Views: 1006; Downloads: 110
.pdf Full text (558,68 KB)

5.
HIPOTEKA IN LOČITVENA PRAVICA V STEČAJNEM POSTOPKU
Tanja Praprotnik, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Hipoteka in ločitvena pravica v stečajnem postopku. Namen diplomskega dela je predstaviti uveljavljanje ter varstvo ločitvene pravice v stečajnem postopku in predstavitev problemov, s katerimi se soočajo upravitelji v postopkih insolventnosti. Prikazala bom stvarnopravne podlage za nastanek ločitvene pravice, s poudarkom na njenem uveljavljanju in varstvu v stečajnem postopku, kjer se bom kritično opredelila do veljavne zakonodaje in uveljavljene sodne prakse. Podlage za nastanek ločitvene pravice v stečajnem postopku so vse vrste zastavne pravice, zemljiški dolg, ki je bil sicer odpravljen, vendar je še vedno aktualen, pravica fiduciarja na podlagi prenosa v zavarovanje ter pravica fiduciarja pri odstopu terjatve v zavarovanje. Sodna praska je na tem področju enotna in za pridobitev ločitvene pravice v stečajnem postopku velja numerus clausus. Na primerih bom predstavila morebitne razloge za odstop od vzpostavljene sodne prakse. Predstavila bom postopek prijave terjatve od izdelave vloge upnika (ni vejic) do končnega seznama preizkušenih terjatev. Podrobneje bom prikazala vsebino prijave terjatve in ločitvene pravice ter probleme iz prakse. Načeloma velja pravilo, da morajo upniki svoje terjatve in ločitvene pravice v stečajnem postopku prijaviti. V nasprotnem primeru terjatve in ločitvene pravice prenehajo. Izjema je določena v 298.a členu ZFPPIPP, kjer se za prijavljene štejejo tiste terjatve in ločitvene pravice, ki so vpisane v zemljiški knjigi pri nepremičnini v lasti stečajnega dolžnika. Te terjatve in ločitvene pravice mora upravitelj v osnovni seznam vključiti sam. 298.a člen ZFPPIPP bom podrobneje predstavila in se do njega kritično opredelila. Posebej bom predstavila možnosti upravitelja za izpodbijanje prijavljene ločitvene pravice upnika in upnikove možnosti za njeno varstvo. Na koncu bom kratko predstavila poplačilo upnikov iz premoženja pridobljena s prodajo stvari v lasti stečajnega dolžnika, na katerih imajo upniki ločitveno pravico.
Keywords: ločitvena pravica, stečajni postopek, insolventnost, prijava terjatve, osnovni seznam preizkušenih terjatev.
Published: 18.11.2016; Views: 2508; Downloads: 413
.pdf Full text (312,08 KB)

6.
Prijava, preizkus in uveljavitev terjatev, zavarovanih s hipoteko, v stečajnem postopku
Maja Natlačen Ivanković, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je predstaviti prijavo, preizkus in uveljavitev terjatev, zavarovanih s hipoteko, v stečajnem postopku. Stvarnopravna zavarovanja terjatev omogočajo upnikom tako zavarovanih terjatev ugodnejši položaj pred drugimi upniki, ki imajo svoje terjatve sicer zavarovane, vendar s slabšim vrstnim redom, ali pa svojih terjatev niso zavarovali, kar je pomembno zlasti v primeru dolžnikove insolventnosti. Skozi diplomsko delo je razložen pomen insolventnosti, stečajnega postopka, stvarnopravne podlage za nastanek ločitvene in izločitvene pravice, ter pomen dvostransko neizpolnjenih pogodb in izpodbojnih pravnih dejanj stečajnega dolžnika. Zakon o finančnem poslovanju, postopkih insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) ureja oziroma določa pravila stečajnega postopka, prijavo zavarovane terjatve in ločitvene pravice, preizkus ločitvene pravice in poplačilo ločitvenih upnikov iz posebne stečajne mase. Začetek stečajnega postopka ne vpliva na ločitveno pravico in terjatev zavarovano s to ločitveno pravico. Ločitvena pravica je pravica upnika do plačila njegove terjatve iz določenega premoženja stečajnega dolžnika pred plačilom terjatev drugih upnikov tega dolžnika iz tega premoženja. Premoženje obremenjeno s hipotekami predstavlja posebno stečajno maso, iz katere se ob prodaji oblikuje posebna razdelitvena masa. Pri razdelitvi posamezne posebne razdelitvene mase se upošteva terjatev, zavarovana z ločitveno pravico na premoženju, ki spada v to posebno razdelitveno maso, če sta bili terjatev in ločitvena pravica v stečajnem postopku pravočasno prijavljeni. Posebna pravila za prijavo in preizkus terjatve zavarovane s hipoteko določajo, da za prijavljene štejejo tiste terjatve zavarovane s hipoteko (ločitveno pravico), ki so ob začetku stečajnega postopka v zemljiški knjigi vpisane pri nepremičnini v lasti stečajnega dolžnika.
Keywords: hipoteka, ločitvena pravica, izločitvena pravica, insolventnost, stečajni postopek, prijava terjatve, stečajna masa, posebna razdelitvena masa, zastavna pravica
Published: 14.08.2017; Views: 809; Downloads: 139
.pdf Full text (512,00 KB)

7.
Prodaja nepremičnin v stečajnem postopku
Maja Mlinar, 2017, master's thesis

Abstract: Namen magistrskega dela je podrobneje predstaviti postopek prodaje nepremičnin v stečajnem postopku ter za lažje razumevanje tudi osnove samega stečajnega postopka. V stečajnem postopku se prodaja nepremičnin opravi z namenom poplačila terjatev upnikov do stečajnega dolžnika. V večini primerov so ravno nepremičnine predmet ločitvenih pravic, s katerimi imajo ločitveni upniki zavarovane svoje terjatve, zato se v tem primeru prisilna prodaja nepremičnin opravi z namenom uveljavitve prednostnega poplačilnega upravičenja, ki izhaja iz same hipoteke. Ločitveni in navadni upniki morajo svoje terjatve pravočasno prijaviti v stečajni postopek, da bi pridobili pravico do poplačila svojih terjatev iz splošne oz. posebne razdelitvene mase. Dovoljeno je opraviti prodajo le tistih nepremičnin, ki so v lasti stečajnega dolžnika. Stečajni dolžnik se s prodajno pogodbo namreč zaveže, na kupca prenesti svojo lastninsko pravico. Da bi to obveznost lahko izpolnil, mora biti stečajni dolžnik resnični lastnik nepremičnine. V kolikor stečajni dolžnik ni resnični lastnik nepremičnine je zelo pomembno, da resnični lastnik v stečajni postopek prijavi svojo izločitveno pravico. V primeru, da bo njegova izločitvena pravica pri preizkusu terjatev priznana, se bo nepremičnina, ki je predmet te izločitvene pravice, izločila iz stečajne mase in se izročila resničnemu lastniku. V stečajnem postopku za prodajo nepremičnin niso dovoljeni vsi nam znani in mogoči načini prodaje, temveč so pravila glede celotnega postopka prodaje in samega dovoljenega načina prodaje, izrecno določena. Dovoljeni načini prodaje so javna dražba, javno zbiranje ponudb in postopek neposrednih pogajanj. Nepremičnina se na podlagi prvega sklepa o prodaji lahko prodaja samo na podlagi javne dražbe ali zavezujočega zbiranja ponudb. Šele pri dodatnem sklepu o prodaji se lahko prodaja opravi, npr. na podlagi nezavezujočega zbiranja ponudb ali na podlagi neposrednih pogajanj. Izjema od tega pravila so tiste nepremičnine, katerih ocenjena vrednost je manjša ali enaka 15.000 EUR.
Keywords: stečajni postopek, prodaja nepremičnin, ločitvena pravica, izločitvena pravica, stečajna masa, prijava terjatve, javna dražba, javno zbiranje ponudb, razdelitvena masa
Published: 28.03.2018; Views: 2086; Downloads: 314
.pdf Full text (473,44 KB)

8.
Fiduciarna razmerja v stečaju
Maja Platnjak, 2018, master's thesis

Abstract: Razlog za sklenitev fiduciarnih poslov je največkrat v zavarovanju, zato za takšne oblike zavarovanj uporabljamo izraz fiduciarna zavarovanja. Med tipična fiduciarna zavarovanja uvrščamo prenos lastninske pravice v zavarovanje, odstop terjatve v zavarovanje in prenos finančnih instrumentov v zavarovanje. Skupna značilnost fiduciarnih zavarovanj je zaupnost razmerja, neakcesornost in možnost zunajsodne uveljavitve prednostnega poplačilnega upravičenja. Nadaljnja značilnost fiduciarnih zavarovanj je prenos »polne« pravice, saj fiduciar na predmetu zavarovanja pridobi popolno imetništvo oziroma popolno lastninsko pravico. Fiduciarna zavarovanja tako dajejo več pravne oblasti, kot je to gospodarsko potrebno, zato pravni red ta presežek oziroma preobdarovanost kompenzira v primeru stečaja. Fiduciarju se v primeru fiduciantovega stečaja prizna manj kot polno imetništvo oziroma polna lastninska pravica, in sicer le ločitvena pravica. V primeru neplačevitosti fiducianta, fiduciarna zavarovanja gravitirajo k pravnim učinkom zastavne pravice in ne k polnemu imetništvu oziroma polni lastninski pravici. Temu ustrezen je tudi pravni položaj fiducianta v primeru stečaja fiduciarja. Fiduciantu je namreč priznan položaj izločitvenega upnika. Začetek stečajnega postopka ne vpliva na ločitveno pravico in terjatev, zavarovano s to ločitveno pravico ter na izločitveno pravico. Uveljavitev ločitvene pravice se lahko opravi v sodnem postopku ali pa v zakonsko določenih primerih tudi izvensodno. V primerih fiduciarnih zavarovanj je mogoča izvensodna prodaja, ki zagotavlja hitrejše poplačilo zavarovane terjatve, in ne vsebuje stroškov, ki so povezani z vodenjem sodnega postopka.
Keywords: fiduciarna zavarovanja, prenos lastninske pravice v zavarovanja, odstop terjatve v zavarovanje, prenos finančnih instrumentov v zavarovanja, insolventnost, stečaj, izločitvena pravica, izločitveni upnik, ločitvena pravica, ločitveni upnik
Published: 18.12.2018; Views: 835; Downloads: 113
.pdf Full text (629,93 KB)

9.
Položaj ločitvenih in izločitvenih upnikov kot stvarnopravnih upravičencev v postopku osebnega stečaja
Neža Peternelj, 2019, master's thesis

Abstract: Namen magistrskega dela je prikazati položaj upnikov in način uveljavljanja njihovih zahtevkov v postopku osebnega stečaja. Kot izhaja že iz naslova magistrskega dela »Položaj ločitvenih in izločitvenih upnikov kot stvarnopravnih upravičencev v postopku osebnega stečaja«, sem se pri pisanju osredotočila na ločitvene in izločitvene upnike, ki jih obravnavamo kot stvarnopravne upravičence. Začetek postopka osebnega stečaja ne vpliva na ločitveno in izločitveno pravico, niti na terjatev, zavarovano z ločitveno pravico. Zakon določa le posebna pravila za njihovo uveljavljanje v stečajnih postopkih. Ločitveni upniki so upniki, ki imajo do stečajnega dolžnika zavarovane terjatve (največkrat gre za zastavno pravico) in so upravičeni do prednostnega poplačila njihovih terjatev iz premoženja, na katerem imajo ločitveno pravico. Ločitveni upniki se v primerjavi z navadnimi upniki poplačajo iz posebne razdelitvene mase. Njihov prednostni položaj je upravičen z dejstvom, da so si že predhodno na določenem premoženju stečajnega dolžnika izposlovali prednostno poplačilno upravičenje. Izločitveni upniki se ne poplačajo iz stečajne mase stečajnega dolžnika, kot to velja za ločitvene upnike. Namen prijave izločitvene pravice v vseh stečajnih postopkih je v tem, da se stečajnega upravitelja obvesti, da določena stvar ne pripada stečajnemu dolžniku in kot taka ne more biti predmet stečajne mase. Pravica izločitvenega upnika tako ni pravica do prednostnega poplačila, kot to velja za ločitvene upnike, temveč lahko izločitveni upnik na podlagi nje zahteva, da se mu izroči določeno premoženje, ki ne pripada stečajnemu dolžniku. Za postopek osebnega stečaja se uporablja večina določb, ki urejajo postopek stečaja nad pravno osebo. Ker pa stečajni dolžnik po koncu postopka osebnega stečaja, za razliko od stečajnega dolžnika v postopku stečaja nad pravno osebo, obstaja še naprej, vseeno terja posebno ureditev. Posebni del zakona vsebuje nekatere posebne določbe, ki se uporabljajo v postopku osebnega stečaja, hkrati pa uporabo nekaterih določb stečajnega postopka nad pravno osebo izrecno izključuje. V magistrskem delu sem se osredotočila na ta posebna pravila, ki so specifična ravno zaradi omenjene temeljne razlike.
Keywords: stečajni postopek, osebni stečaj, ločitveni upnik, ločitvena pravica, izločitveni upnik, izločitvena pravica, terjatev, stečajna masa, zastavna pravica
Published: 09.04.2019; Views: 322; Downloads: 91
.pdf Full text (700,76 KB)

Search done in 0.15 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica