1. Priredbe prekmurskih ljudskih pesmi za Orffova glasbila : magistrsko deloTimi Svetanič, 2024, master's thesis Abstract: V magistrskem delu proučimo splošne značilnosti slovenske in prekmurske ljudske pesmi, zapisovalce slovenske in prekmurske ljudske pesmi, ter zgodovino in razvoj slovenske in prekmurske ljudske pesmi. Proučimo tudi geografske in splošne značilnosti Prekmurja, značilnosti prekmurskega jezika, življenje in dela Carla Orffa, ter Orffov inštrumentarij. V magistrsko delo je vključenih še pet priredb prekmurskih ljudskih pesmi za Orffova glasbila. Zajeta je analiza pesmi, prevod pesmi, analiza priredbe pesmi in sama priredba pesmi. Metodološko je magistrsko delo zasnovano na načelu iskanja virov o značilnostih slovenske in prekmurske ljudske pesmi. Analiza temelji na dveh knjigah Zmage Kumer z naslovoma Slovenska ljudska pesem in Ljudska glasbila in godci na Slovenskem. Sledi analiza življenja Carla Orffa in značilnosti Orffovih inštrumentov. Na koncu pa je še zajetih pet priredb prekmurskih ljudskih pesmi za Orffova glasbila. Keywords: Ljudska glasba, prekmurska ljudska pesem, Prekmurje, Orffova glasbila. Published in DKUM: 10.06.2024; Views: 142; Downloads: 22 Full text (5,64 MB) |
2. Priredbe izbranih ljudskih pesmi in njihova priljubljenost med učenci razredne stopnjeKaja Humski, 2020, master's thesis Abstract: Vsak človek ima svoj glasbeni okus, ki ga oblikuje skozi leta. Namen naše raziskave za potrebe magistrskega dela je bil izbrati tri primerne slovenske ljudske pesmi, iz njih sestaviti lastne priredbe, k sodelovanju povabiti različne glasbene strokovnjake ter njihove priredbe vključiti v raziskovalni del, katerega glavni namen je proučiti priljubljenost priredb izbranih ljudskih pesmi. V raziskavo je bilo vključenih 240 učencev iz štirih osnovnih šol Savinjske regije. Priljubljenost priredb izbranih ljudskih pesmi smo testirali vodeno, postopoma in z vmesnimi razlagami z anonimnimi anketnimi vprašalniki, ki smo jih razdelili med učence od 1. do 5. razreda osnovne šole. Učenci so slišali 12 skladb; tri ljudske pesmi so bile prirejene vsaka v štirih različnih zvrsteh. Priredbe, ki so jih slišali, so bile: priredba Orffovega inštrumentarija, priredba evfonij-tuba kvartet, orkestralna priredba in narodno-zabavna priredba. V ta namen smo k sodelovanju povabili strokovnjake na glasbenem področju: Sergeja Ruprehta, profesorja solo petja, Martina Juharta, univerzitetno diplomiranega glasbenika in tubista, Nejca Merca, magistra akademskega glasbenika in asistenta na Akademiji za glasbo v Ljubljani, ter Kajo Humski, študentko magistrskega študija na PEF MB, smer razredni pouk. Učenci so ocenjevali, katera od slišanih priredb jim je najljubša in kateri element je ta, ki jih je v določeni skladbi najbolj prepričal. Rezultati so pokazali, da obstajajo statistično pomembne razlike med učenci 1. in 2. vzgojno-izobraževalnega obdobja pri priljubljenosti priredb izbranih ljudskih pesmi, prav tako pa tudi med dečki in deklicami od 1. do 5. razreda osnovne šole. Pri učencih 1. in 2. vzgojno-izobraževalnega obdobja smo ugotovili tudi statistično pomembne razlike pri izbiri elementov, ki so jih prepričali za najljubšo priredbo, medtem ko pri dečkih in deklicah statistično pomembne razlike nismo ugotovili. Keywords: ljudska pesem, priredbe slovenskih ljudskih pesmi, glasbene preference, program Sibelius Published in DKUM: 28.10.2020; Views: 1270; Downloads: 238 Full text (4,22 MB) |
3. Priredbe slovenskih ljudskih pesmi za Orffov instrumentarij na osnovi Maroltovih nazvočijKatja Smrdel Zafred, 2019, master's thesis Abstract: V magistrskem delu smo se osredotočili na raziskave Franceta Marolta o glasbenih narečjih slovenskega prostora oziroma tako imenovanih nazvočjih. Iz petih nazvočij smo izbrali pet ljudskih pesmi, ki izvirajo iz posameznega nazvočja in jih instrumentirali za izbrane inštrumente Orffovega instrumentarija z dodanimi še nekaterimi drugimi. Cilj je bil poustvariti ljudske pesmi za najmlajše in malo starejše osnovnošolce ter jim tako približati slovensko ljudsko pesem. S preprostostjo notnega zapisa smo želeli h glasbeni poustvarjalnosti pritegniti otroke, pa tudi njihove mentorje, saj se je v praksi izkazalo, da se nemalokrat tudi sami mentorji v osnovnih šolah prestrašijo notnih zapisov in zaradi tega prvotno željo po poustvarjanju kmalu opustijo, pri čemer so spet oškodovani otroci.
Osvetlili smo tudi delo posameznikov, skupin in društev, ki so in še skrbijo za to, da naše ljudsko glasbeno izročilo ne gre v pozabo, ampak ga na različne načine popularizirajo in približajo ljudem. Keywords: slovenska ljudska pesem, France Marolt, Zmaga Kumer, priredba, Orffov instrumentarij. Published in DKUM: 13.01.2020; Views: 1873; Downloads: 532 Full text (1,37 MB) |
4. Folklorna dediščina Bele krajine v predšolskem obdobjuMetka Žugelj, 2017, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu je predstavljena folklorna dediščina Bele krajine, kakor jo je mogoče prenesti na otroke v predšolskem obdobju. Ljudske pesmi in plesi so malce pozabljeni in zanje ni več takšnega zanimanja, kot je bilo včasih. So del kulturne dediščine, ki jo ohranjamo in negujemo. Ker gre vse v pozabo, kar se tiče ljudskega plesa, pesmi in iger, so vzgojitelji dolžni ohraniti ljudske vrednote, hkrati pa jih prenašati že na naše najmlajše. Ljudska glasbena in plesna dediščina je kulturna vrednota, ki ima globok pomen za kulturo slovenskega naroda in njegovo identiteto. Ljudska glasba ima svoje mesto v Kurikulumu za vrtce. V teoretičnem delu diplomskega dela je opredeljeno, kaj je premična kulturna dediščina in kaj je zanjo značilno, opisane so značilnosti otroške ljudske pesmi in narodne noše , ki je značilne za Belo krajino. Omenjena je tudi pesniška zbirka Ciciban, ki jo je napisal Oton Župančič. Opisano je kaj je značilno za ljudski ples povzeta je glasbena spremljava ljudskih plesov in vloga plesa. Ker gre za praktično diplomsko delo, so bile dejavnosti načrtovane in izvedene z otroki. Namen raziskave je bil približati folklorno izročilo domačega kraja otrokom v prvem starostnem obdobju ter izvedeti, kakšen je otrokov odziv. Otroke so seznanili s poezijo, povezano z Belo krajino, z narodno nošo, značilno za domači kraj in izvedli dejavnosti, ki so zajemale otroške ljudske pesmi, plese in igre. Otroci so preizkusili in celostno doživeli poezijo, plese, pesmi, igre in običaj Jurjevo. Keywords: Bela krajina, ljudska pesem, narodna noša, ples, običaji, predšolski otrok. Published in DKUM: 08.08.2017; Views: 1958; Downloads: 170 Full text (2,76 MB) |
5. Vpliv ljudske glasbe pri skladbah ˝Josepha Haydna˝Martina Jakšić Rodiger, 2017, master's thesis Abstract: Magistrsko delo namenja poseben poudarek ljudski glasbi iz obdobja klasicizma na področju srednje Evrope, ki je v takratnem času veljala za »popularno glasbo«. V magistrskem delu predstavljam najbolj znana dela Josepha Haydna, v katerih najdemo elemente ljudske glasbe oz. ljudskih melodij.
Znano je, da je Joseph Haydn obdobje med leti 1761 in 1790 preživel kot kapelnik na dvoru Esterházy. Vpliv sosednjih držav (Madžarske in Hrvaške) je prikazal s skladbami, ki so osnovane in nato zgrajene na ljudskih pesmih gradiščanskih Hrvatov, Madžarov in Avstrijcev. V nalogi se sprašujem, v kakšni meri je Haydnova ustvarjalnost pogojena z ljudsko glasbo.
Na podlagi analize Haydnovih skladb skuša magistrsko delo pojasniti pomen ljudske glasbe v skladbah dotičnega skladatelja. V obdobju klasicizma prevladuje absolutna glasba, za klasicizem kot glasbeni stil pa lahko rečeno, da je izgrajen na nemškem Liedu; pravzaprav je težko ločiti ljudsko od »umetne« oz. »klasične« glasbe. Celotni klasicizem je torej zasnovan na ljudski osnovi, to pa raziskujem v magistrskem delu.
Metodološko je magistrsko delo zasnovano na osnovi treh različnih načel. Uvodoma se ukvarjam z zgodovinsko metodo, kjer je predstavljena biografija Josepha Haydna. Obravnavam tudi obdobje klasicizma, v katerem je skladatelj deloval, pa tudi ključne trenutke Haydnovega življenja, ko je prišel v stik z ljudsko glasbo. Pojasnjujem, kako je ljudska glasba našla mesto v klasičnih skladbah oz. klasičnih oblikah (sonata, variacije, rondo ...).
Kot naslednjo metodo sem uporabila komparacijo oz. komparativno metodo. Skladb, ki vsebujejo ljudsko melodijo, je veliko. S primerjavo posameznih skladb je pojasnjeno, s katerega območja so prevzete in v čem je razlika med avstrijsko, hrvaško oz. madžarsko ljudsko glasbo, ki jo najdemo v Haydnovih delih.
Neizogiben del magistrske naloge je tudi analiza skladb. V zadnjem poglavju dela predstavljam sedem oblikovno različnih skladb. Vsaka skladba je glasbeno in teoretično analizirana - analiza vsebuje več glasbenih parametrov, kot so harmonija, oblika ali forma, melodija, ritem, slog, orkestracija, instrumentacija, dinamika, tempo, agogika ... Keywords: Joseph Haydn, ljudska glasba, Hrvaška, Avstrija, Madžarska, ljudska pesem, ljudska melodija, klasika, analiza, harmonija, ostinato, bordun, Esterházy. Published in DKUM: 08.08.2017; Views: 1715; Downloads: 346 Full text (25,20 MB) |
6. Poznavanje živali iz ljudskega slovstva po končani osnovni šoliJanja Meško, 2016, master's thesis Abstract: Živali so na tem planetu živele mnogo let prej kot ljudje, vendar smo kljub temu ljudje tisti, ki smo mentalno bolj napredni in imamo to možnost, da lahko živali opazujemo, preučujemo, udomačimo in o njih pišemo zgodbe ter pesmi. Nekoč so imele živali v življenju ljudi veliko vlogo, brez njih si ljudje niso znali predstavljati življenja, danes pa je vloga živali spremenjena. Otroci se z njimi premalokrat srečujejo in jih posledično v naravi velikokrat ne prepoznajo. Pomembno vlogo imajo živali v literaturi, kjer velikokrat nastopajo kot glavni književni liki, zato smo se v magistrskem delu osredotočili na analizo izbranih ljudskih pesmi in pravljic, v katerih najdemo živalske like ter na ugotavljanje poznavanja živali pri devetošolcih in dijakih prvih letnikov srednjih šol. Podatke o poznavanju živali smo zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika, ki smo ga ustvarili na spletu. Spletni anketni vprašalnik je v celoti izpolnilo 374 anketirancev.
Magistrsko delo je sestavljeno in teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili termin ljudsko slovstvo, ter termina ljudska pesem in ljudska pravljica. V nadaljevanju smo se osredotočili na iskanje značilnosti tistih ljudskih pesmi in pravljic, ki imajo temo ali lik živali. Prvi del empiričnega raziskovanja predstavljajo analize izbranih živalskih ljudskih pesmi in pravljic s kratkimi povzetki vsebine ter analizami notranje zgradbe. V drugem delu empiričnega raziskovanja je statistična analiza anketnega vprašalnika, kjer je predstavljeno poznavanje ljudskega slovstva ter živali pri anketirancih.
V magistrskem delu ugotavljamo, da anketiranci (devetošolci in dijaki prvih letnikov) slabo poznajo ljudsko slovstvo in s tem tudi ljudske pesmi in pravljice. Nekatere živali, ki nastopajo v izbranih ljudskih pesmih in pravljicah dobro poznajo, druge malo manj. Keywords: Poznavanje živali, ljudsko slovstvo, ljudska pesem, ljudska pravljica, devetošolci, dijaki, živali v ljudskem slovstvu. Published in DKUM: 10.11.2016; Views: 1679; Downloads: 256 Full text (1,77 MB) |
7. PAVLE KERNJAK - KOROŠKI SKLADATELJ SKOZI IZBRANA DELAŠpela Drašler, 2016, undergraduate thesis Abstract: BESEDE
Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. Poudarek v diplomskem delu je na življenjepisu koroškega skladatelja Pavleta Kernjaka in na obravnavi desetih ter analizi petih Kernjakovih skladb: ljudskih, umetnih, pisanih za mešane, moške in ženske oz. dekliške sestave.
Izbrane ljudske pesmi:
Gorjanska podoknica (Dober večir, Bouh vam Daj),
Ko b᾽ jes vedava,
Ti puəbəč ja kna lumpej,
Vigredna.
Izbrane umetne pesmi:
Rož, Podjuna, Zila,
Mojcej, oh Mojcej,
Spev Koroške,
Bledi mesec,
Tam, kjer teče bistra Zila,
Njega ni.
V diplomskem delu sem uporabila naslednje metode: deskriptivno metodo, metodo analize in sinteze, zgodovinsko (historično) metodo, komparativno metodo. V praktičnem delu sem s koncertom predstavila izbrane skladbe skladatelja Kernjaka s tremi različnimi zborovskimi sestavi: mešanim, moškim in ženskim zborom. Keywords: Pavle Kernjak, zborovodja, skladatelj, zborovski pevec, zborovski koncert, umetna in ljudska pesem. Published in DKUM: 05.08.2016; Views: 3332; Downloads: 297 Full text (2,63 MB) |
8. SLOVENSKA LJUDSKA PESEM KOT VZPODBUDA ZA PLESNO IZRAŽANJE PREDŠOLSKIH OTROKNina Maver, 2015, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo z naslovom SLOVENSKA LJUDSKA PESEM KOT VZPODBUDA ZA PLESNO IZRAŽANJE PREDŠOLSKIH OTROK je teoretično-empirično delo.
V teoretičnem delu je predstavljeno ljudsko glasbeno izročilo: pojem ljudske pesmi: ljudska pesem v vzgoji in izobraževanju na predšolski stopnji, vpliv glasbe na otrokov razvoj; ter pojem ljudski ples, značilnosti slovenskega ljudskega plesa, zgodovinski pregled ljudskega plesa, zgodovinski pregled slovenskega ljudskega plesa, ljudski ples danes, ohranjeni ljudski plesi na Slovenskem, ohranjeni ljudski ples po etnoloških območjih na Slovenskem; ljudski ples v vzgoji in izobraževanju na predšolski stopnji in vpliv plesa na otrokov razvoj.
V empiričnem delu je opisana integracija plesnega izražanja z otroškimi ljudskimi pesmimi na osnovi enomesečnega načrtovanja v vzgojnem delu.
Iz evalvacije vzgojnega dela je razvidno, da otroci preko igre in glasbe najlažje in z navdušenjem spoznavajo in sprejemajo ljudsko izročilo ter ga nadalje utrjujejo na lastno pobudo brez vodenja in ponovnega podajanja navodil s prenosom v prosto igro. Keywords: ljudsko izročilo, ljudska pesem, ljudski ples, gibalni izraz, predšolska vzgoja, plesna vzgoja, rajalna igra, izštevanka Published in DKUM: 27.07.2015; Views: 2956; Downloads: 585 Full text (760,11 KB) |
9. LJUDSKA GLASBENA DEDIŠČINA V PREKMURSKIH VRTCIHNuša Mencigar Matiš, 2015, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo vsebuje dva dela, teoretičnega in empiričnega. V prvem, teoretičnem delu, so zapisi iz strokovne literature in iz notnega gradiva. Povzeta so znanja iz ljudske glasbene dediščine v Sloveniji, predvsem pa o ljudski glasbeni zapuščini Prekmurja. Skozi vso diplomsko delo in raziskovanje smo bili pozorni na ljudsko glasbeno dediščino v prekmurskih vrtcih. V empiričnem delu je predstavljena raziskava, ki je potekala v prekmurskih vrtcih. Raziskavo smo razdelili na vrtce v Murski Soboti in vrtce, ki se nahajajo izven Murske Sobote. Ugotovitve kažejo, da je ljudska glasba v vrtcih dobro zastopana, saj v vrtcih pojejo ljudske pesmi ob raznih priložnostih, igrajo na ljudska glasbila in si jih tudi izdelujejo. Veliko vrtcev pa je že gostilo ljudske pevce in godce. Keywords: ljudska dediščina (v vrtcu), Prekmurje, ljudska pesem, ljudska glasbila, ljudski pevci in godci Published in DKUM: 27.05.2015; Views: 1811; Downloads: 349 Full text (1,78 MB) |
10. IZBRANE PRIREDBE SLOVENSKIH LJUDSKIH ZA VISOKE GLASOVE SKLADATELJA AMBROŽA ČOPIJAUrška Pečonik, 2013, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo predstavlja raziskavo splošnih značilnosti ljudskih pesmi na Slovenskem, značilnosti petja ljudskih pesmi in značilnosti zborovskih priredb ljudskih pesmi. Na kratko je predstavljeno življenje in delo skladatelja Ambroža Čopija ter značilnosti njegovega opusa. Skozi analize osmih priredb slovenskih ljudskih pesmi skladatelja Ambroža Čopija so opisane značilnosti izbranih ljudskih pesmi ter primerjava teh s priredbami drugih avtorjev in z izvirnimi različicami. Pričujoče delo ponuja tudi kratke in splošne napotke za interpretacijo skladb in delo z zborom ter poročilo diplomskega koncerta, ki predstavlja praktični del diplomskega dela. Metodološki načini uporabljeni v diplomskem delu, so deskriptivna metoda, komparativna metoda, zgodovinska metoda, metoda klasifikacije in metoda analize ter sinteze. Keywords: slovenska ljudska pesem, priredba ljudske pesmi za zbor, Ambrož Čopi, analiza in interpretacija ljudske pesmi, primerjava priredb ljudskih pesmi, koncert ljudskih pesmi Published in DKUM: 20.09.2013; Views: 2969; Downloads: 431 Full text (10,90 MB) |