| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Problematika neformalnega nadzorstva in formiranje družbene iniciative : Štajerska varda
Domen Čerin, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Neformalno nadzorstvo se v družbi pogosto pojavlja. Običajno v kriznih situacijah zaradi bojazni pred nevarnostjo, nezaupanja pristojnim organom ali pa mišljenja, da le- te svojega dela ne opravljajo dovolj dobro. V času II. svetovne vojne smo bili priča pojavu neformalnih vaških straž, paravojaških enot, ki so se formirale s pomočjo okupacijske oblasti. Namenjene so bile boju proti uporniškem partizanskem gibanju. Sprva je bila to italijanska Prostovoljna protikomunistična milica, ki se je kasneje pod nemško okupacijo razvila v slovensko domobranstvo. Podobnim enotam smo bili priča tudi od začetka nacionalsocializma, ko je imela Nacionalsocialistična nemška delavska stranka (NSDAP) privatne vojaške enote SA ali Sturmabteilung, pri nas pa smo jim rekli jurišniki ali jurišne čete. V demokratični družbi se združenja, ki želijo pritiskati na odločevalce in pozvati k spremembi, oblikujejo kot različne vrste družbenih iniciativ. Imamo civilno iniciativo, ki je popolnoma neformalna skupina ljudi, ki skupaj poziva k spremembi na krajevnem, občinskem ali državnem območju, lahko pa tudi širše. Ljudska iniciativa pa je formalno združenje, ki je tudi zakonsko utemeljeno. Je orožje demokratične družbe, ki izraža nezadovoljstvo ljudi in spodbuja k določeni spremembi. V Sloveniji se je pojavilo združenje pod imenom Štajerska varda – »civilna iniciativa«, ki naj bi bila v pomoč pristojnim organom ob varovanju državne meje. Problematika te formacije je bila predvsem zunanji izgled in način njihovega sporočanja in komuniciranja z družbo. Skupina uniformiranih posameznikov s hladnim in strelnim orožjem ima več skupnega s para vojaškimi enotami, kot so vaške straže ali jurišne čete, kot pa s civilno ali katero drugo družbeno iniciativo. Ob širšem pogledu na delovanje takšne enote in uresničevanju njihovih idej je regulacija in omejitev takšnih grupacij postala ena izmed prioritet države. Kot poskus zaustavitve je bilo izvedenih več postopkov, kot so sprememba Zakona o nadzoru državne meje, sodba zoper ustanovitelja Štajerske varde in sprememba Zakona o orožju. V diplomski nalogi smo tako predstavili ves vidik, od razvoja ljudskih iniciativ, do problematike neformalnega nadzorstva. Kot opredelitev, kakšne vrste organizacija je Štajerska vara, pa smo v zaključku naredili primerjavo med vardo, paravojaškimi enotami in ljudskimi iniciativami in tako ugotovili, kaj imajo te formacije skupnega in česa ne.
Keywords: diplomske naloge, Štajerska varda, civilna iniciativa, družbena iniciativa, ljudska iniciativa, paravojaška enota, neformalno nadzorstvo, vaška straža, jurišne čete
Published in DKUM: 25.03.2022; Views: 1117; Downloads: 78
.pdf Full text (1,54 MB)

2.
LOKALNA DEMOKRACIJA NA KONKRETNEM PRIMERU MESTNE OBČINE VELENJE
Elma Babić, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Z osamosvojitvijo Republike Slovenije, leta 1991, je bila uvedena parlamentarna demokracija, posledica le-te pa je, med drugim, tudi uvedba lokalne samouprave, s čimer se je Republika Slovenija pridružila tistim sodobnim državam v Evropi in zunaj nje, ki priznavajo pravico državljanov, da sodelujejo pri opravljanju javnih zadev. Ta pravica se najbolj neposredno uresničuje prav na lokalni ravni in je eno temeljnih načel demokratične ureditve. Ustava Republike Slovenije v 9. členu določa, da je v Sloveniji zagotovljena lokalna samouprava. Lokalna skupnost je torej eden od stebrov demokracije in je merilo za presojo demokratičnega razvoja posamezne države. Udeležba državljanov v lokalnem javnem življenju je način, da se uveljavijo demokratične vrednote in naraste podpora javnosti lokalnim organom. Predpogoj za zagotavljanje sodelovanja občanov v lokalnem javnem življenju sta javnost dela organov lokalne skupnosti in njene uprave ter učinkovit sistem zagotavljanja pravice do informacij javnega značaja v lokalni samoupravi. Sodelovanje občanov v lokalnem javnem življenju daje možnost državljanom neposrednega vplivanja na sprejemanje odločitev, ki so povezane z njihovimi vsakdanjimi interesi in potrebami, in pravico do sodelovanja pri izvajanju lokalnih javnih zadev. Poleg tega pa javna telesa dobijo zahtevano legitimnost, sredstva za učinkovito odločanje in podporo državljanov za doseganje posebnih ciljev. Lokalna samouprava predstavlja splet neposrednega odločanja prebivalcev in predstavniške demokracije. V teoriji ločimo dve osnovni obliki udeležbe državljanov v lokalni demokraciji. Prva oblika je neposredna lokalna demokracija, ki vključuje zbor občanov, referendum in ljudsko iniciativo. Druga vrsta lokalne demokracije je posredna lokalna demokracija, pri kateri gre predvsem za odločanje prek organov, izvoljenih na lokalnih volitvah. E-demokracija pa predstavlja modernejšo parcipatorno obliko lokalne demokracije.
Keywords: lokalna skupnost, participacija, posredna in neposredna demokracija, referendum, zbor občanov, ljudska iniciativa, lokalne volitve, e-demokracija.
Published in DKUM: 15.12.2009; Views: 3882; Downloads: 355
.pdf Full text (1,98 MB)

Search done in 0.41 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica