| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 19
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
LJUDSKA GLASBA V PREKMURSKIH VRTCIH
Nadja Horvat, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Glasba je del vsakega človeka. Ljudska glasba je del in posebnost nekega naroda, je globoko vkoreninjena v človeka, ne da bi se tega sam prav zavedal. Ljudska glasba je prav tako pomemben del Kurikuluma za vrtce. Vzgojiteljem/-icam ponuja pestro paleto možnosti, da jo najdejo, se vanjo poglobijo, se zavedajo njenega pomena za otroke in jim jo na primeren način približajo — skozi melodijo, pesem, glasbilo ali kako drugače. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti pogostost in načine uporabe prekmurske ljudske glasbe pri vzgojnem delu v oddelkih prekmurskih vrtcev, ugotoviti stališča vzgojiteljev/-ic predšolskih otrok do prekmurske ljudske glasbe in načine uporabe le-te v praksi. Rezultati raziskave so pokazali, da vzgojitelji/-ce predšolskih otrok v prekmurskih vrtcih imajo do prekmurske ljudske glasbe sicer pozitiven odnos, vendar jo le včasih vključujejo v svoje vzgojno delo. Obstaja pa srednja do visoka povezanost med stališči vzgojiteljev/-ic do prekmuske ljudske glasbe in načini uporabe le-te v praksi. To pomeni, da jo vzgojitelji/-ce, ki imajo bolj pozitiven odnos do te zvrsti glasbe, posledično več uporabljajo pri svojem vzgojnem delu v vrtcu.
Keywords: Ljudska glasba na Slovenskem, prekmurska ljudska glasba, ljudska glasba v vrtcu, stališča, glasbene preference, Kodalyjeva metoda.
Published: 17.11.2009; Views: 3735; Downloads: 559
.pdf Full text (609,93 KB)

2.
LJUDSKO GLASBENO IZROČILO V ŠMARTNEM IN OKOLICI
Lidija Vrečko, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Ljudsko glasbeno izročilo v Šmartnem in okolici predstavlja del kulturne dediščine na obravnavanem delu podeželja. Razdeljeno je na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu je na kratko povzeto iz literature nekaj splošnih značilnosti slovenskega ljudskega glasbenega izročila. V empiričnem delu pa so v prvem poglavju z zgodovinsko metodo preučeni običaji skozi vse leto in zapisane ljudske pesmi, ki jih pojejo v Šmartnem v Rožni dolini, Socki in v Novi Cerkvi. Opisi so dobljeni z nestandardnimi intervjuji ljudskih pevcev in godca ter nekaterih krajanov. V prilogi je dodano 10 zbranih ljudskih in ponarodelih pesmi z notiranimi besedili ter dve zgoščenki posnetkov ljudskih pevcev. V drugem poglavju empiričnega dela so kvantitativno obdelani zbrani in interpretirani podatki ankete, izvedene med učenci POŠ Vojnik in njihovimi starši. Ugotovili smo, da anketirani odrasli razmeroma dobro poznajo ljudsko izročilo domačega kraja, a večina meni, da izumira. Ljudske pesmi pogosteje pojejo s prijatelji ali v družini, kot ob delu. Naučili so se jih doma, njihovi otroci pa predvsem v šoli. Šola naj bi bila poleg kulturnih in turističnih društev pomemben dejavnik pri ohranjanju kulturne dediščine.
Keywords: Šmartno in okolica, ljudsko izročilo, ljudska glasba, šege in navade, ljudske pesmi.
Published: 30.03.2010; Views: 1924; Downloads: 207
.pdf Full text (16,35 MB)

3.
POZNAVANJE LJUDSKIH PESMI IN GLASBIL PRI UČENCIH 4. RAZREDOV IN BODOČIH UČITELJIH RAZREDNEGA POUKA
Tjaša Poročnik, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Ljudska glasba je pomemben del narodove kulturne dediščine. Kot pomemben del je vključena tudi v Učni načrt za glasbeno vzgojo v okviru osnovnošolskega izobraževanja, kjer učiteljem/-icam ponuja pestro paleto možnosti, kako te vsebine približati učencem in v njih krepiti zavest za nadaljnje ohranjanje ljudskega izročila. Namen diplomske naloge je bil predstaviti ljudsko pesem in glasbila ter ugotoviti, koliko tega dandanes poznajo učenci in bodoči/-e učitelji/-ce razrednega pouka ter kje so to znanje pridobili. V raziskavo je bilo vključenih 120 učencev četrtega razreda in 100 študentov četrtega letnika razrednega pouka. Pri raziskavi sta bili uporabljeni deskriptivna in kavzalno neeksperimentalna metoda empiričnega pedagoškega raziskovalnega dela, rezultati pa so bili pridobljeni s pomočjo anketnih vprašalnikov. Rezultati raziskave so pokazali, da ima velika večina učencev in študentov rada ljudsko glasbo, vendar jo študenti zaradi več izkušenj in daljšega izobraževanja nekoliko bolje poznajo. Najpomembnejšo vlogo pri ohranjanju ljudskega izročila ima šola, ki daje poudarek predvsem ljudski pesmi. V raziskavi je bilo ugotovljeno, da sta šibki področji predvsem površno seznanjanje učencev z ljudskimi glasbili, najpogosteje kar s pomočjo fotografij, in redko vključevanje tovrstnih plesnih vsebin v pouk.
Keywords: ljudska glasba na Slovenskem, ljudska pesem, ljudska glasbila, značilnosti ljudske pesmi, vključevanje v pouk
Published: 17.06.2010; Views: 3757; Downloads: 474
.pdf Full text (943,99 KB)

4.
LJUDSKA GLASBENA ZAPUŠČINA PREKMURJA
Janja Sobočan, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Zapuščina ljudske glasbe v Prekmurju je malo raziskana tema oz. imajo zapisi o tej temi zelo stare letnice izdaj. Namen diplomske naloge je predstaviti ljudsko glasbo in poznavanje prekmurskih ljudskih pesmi in instrumentov. Naš cilj je bil raziskati prepoznavanje prekmurskih ljudskih pesmi in vidno ter slušno prepoznavanje instrumentov pri učencih 4. in 5. razredov prekmurskih osnovnih šol. Ugotovili smo, da je prepoznavanje prekmurskih ljudskih pesmi dokaj slabo, prepoznavanje instrumentov dokaj dobro, tako slušno, kot vidno. Najbolj se prepoznavanje med učenci razlikuje glede na šolo, ki jo obiskujejo, manj glede na razred in spol. Rezultati so nam tudi pokazali, da učenci najbolj poznajo pesmi in instrumente, s katerimi so se srečali v šoli. Rezultati te raziskave nas lahko vzpodbudijo, da naše mlade generacije aktivneje seznanjamo z ljudsko glasbo, tudi izven šole, da jo bodo poznali do te mere, da jo bodo sposobni tudi sami prepoznavati.
Keywords: ljudska glasba, ljudska pesem, ljudski instrument, Prekmurje, glasbena podoba, prepoznavanje ljudske glasbe.
Published: 01.07.2010; Views: 4329; Downloads: 393
.pdf Full text (1,27 MB)

5.
NASTANEK IN RAZVOJ NARODNO-ZABAVNE GLASBE V KULTURNOZGODOVINSKEM KONTEKSTU NA SLOVENSKEM
Simona Strašnik, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V svoji diplomski seminarski nalogi sem govorila o slovenski narodno-zabavni glasbi, kot po drugi svetovni vojni na novo nastali zvrsti glasbe. Ta glasba iz ljudske glasbe sicer črpa določene ideje, vendar je od nje toliko različna, da teh dveh zvrsti ne gre enačiti. Narodno-zabavna glasba je ob svojem nastanku imela ugodne kulturne, politične, tehnične in druge zgodovinske pogoje, da se je izpopolnjevala in širila. Za to je bil zaslužen predvsem Ansambel bratov Avsenik, ki je v tej glasbi deloval štiri desetletja, postavil njene temelje in jo povzdignil na visoko raven, tudi v tujini. Tega se sodobni izvajalci in glasbeni poznavalci, pa tudi laiki, zavedajo, zato temu glasbenemu fenomenu še vedno priznavajo poseben prostor v zgodovini slovenske glasbe. Ta glasba je tudi pomemben vir identitete Slovencev kot naroda še danes, ko vstopamo v širši evropski prostor. Seveda ima tudi svoje kritike in nasprotnike, a nič ne kaže na to, da bi le-ti kalili njeno splošno priljubljenost med ljudmi. Morda je njena edina "slabost" preusmerjanje pozornosti od pristne, izvirne slovenske ljudske glasbe, ki v njeni senci izgublja zanimanje Slovencev kot ljudstva. Pri izdelavi svoje naloge sem uporabila deskriptivno, komparativno in zgodovinsko metodo proučevanja literature in drugih virov.
Keywords: narodno-zabavna glasba, ljudska glasba, Ansambel bratov Avsenik, množična kultura, izumiranje ljudske glasbe
Published: 09.07.2010; Views: 6150; Downloads: 1040
.pdf Full text (1,60 MB)

6.
PRIMERJAVA MED AKADEMSKO IN VAŠKO FOLKLORNO SKUPINO
Katja Kordelc, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Ljudski ples lahko danes srečamo že skorajda povsod — na raznih prireditvah in v televizijskih oddajah, kjer folklorne skupine s svojimi nastopi popestrijo dogajanje. V nastopih prikazujejo ljudske plese, ki so del slovenske duhovne kulture in tako ohranjajo ter prikazujejo naše plesno izročilo. V diplomski nalogi sem raziskala podobnosti in razlike med Akademsko folklorno skupino Študent Maribor in vaško Folklorno skupino Oton Župančič Artiče. Obe skupini uspešno in z velikim zagonom poustvarjata slovensko plesno izročilo. Lotevata se tudi organiziranja mednarodnih folklornih festivalov. Akademska folklorna skupina je že vrsto let soorganizatorica festivala Folkart, medtem ko je vaška folklorna skupina pred nekaj leti ustanovila mednarodni folklorni festival Slofolk, ki je v posavskih krajih vsako leto prepoznavnejši. Skupini pa se srečujeta tudi s težavami. Akademska folklorna skupina ima težave predvsem s pridobivanjem finančnih sredstev, ki so povezana z gostovanji izven Evrope. Druga težava pa je v pridobivanju članov, saj jih veliko preneha z delovanjem v skupini, ko zaključijo s študijem. Vaška folklorna skupina pa ima težave z organizacijo dela in vestnostjo članov na vajah. S slednjo je mogoče povezana motivacija članov, ki je tako kot pri Akademski folklorni skupini večja pred koncerti in gostovanji, ko člani vedo, da bo selekcija med plesalci. Menim, da bi se morali člani truditi skozi vso leto, kajti skupina bo uspešna in dobro pripravljena le z vestnim delom vseh članov.
Keywords: Folklora, Akademska folklorna skupina Študent Maribor, vaška folklorna skupina Oton Župančič Artiče, ljudska glasba, ljudski plesi, ljudska noša.
Published: 23.12.2010; Views: 1285; Downloads: 221
.pdf Full text (6,97 MB)

7.
ALI MED NAŠIMI PETOŠOLCI ŠE ŽIVI SLOVENSKA LJUDSKA PESEM?
Janja Lozinšek, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Ljudska glasba je pomemben del narodove kulturne dediščine in je vključena v Učni načrt za glasbeno vzgojo v osnovnih šolah. Učiteljem daje ogromno idej in možnosti, kako otrokom približati to glasbeno zvrst ter prispevati k ohranjanju slovenske ljudske pesmi ter njihovo življenje in prenašanje na prihodnje rodove, kot del narodove dediščine. Namen diplomske naloge je bil ugotoviti v kolikšni meri in na kakšen način je ljudska pesem sploh prisotna med slovenskimi petošolci. V raziskavo je bilo vključenih 200 učencev in učenk petih razredov iz ptujskega območja, od tega je bilo 100 učencev in učenk mestnih šol (OŠ Mladika, OŠ Ljudski vrt, OŠ Olge Meglič) ter 100 učencev in učenk podeželskih šol (OŠ Gorišnica, OŠ Destrnik, OŠ Markovci, OŠ Dornava) . Pri raziskavi je bila uporabljena deskriptivna metoda empiričnega pedagoškega raziskovalnega dela. Rezultati so bili pridobljeni s pomočjo anketnih vprašalnikov. Ugotovili smo, da imajo petošolci radi ljudske pesmi. Najpomembnejšo vlogo pri ohranjanju ljudskega izročila ima šola. Velikih odstopanj v poznavanju ljudskih pesmi med mestno ali podeželsko šolo ni bilo zaznati. Zavedati se moramo, da poplava sodobne glasbe in različnih glasbenih stilov še ne pomeni kvalitetne glasbe. V vzgojno-izobraževalni proces je potrebno vključiti ljudsko glasbo, da se bo bogata kulturna dediščina, ki jo imamo v Sloveniji, ohranjala še naprej. Ključne besede: ljudsko izročilo, ljudska glasba, značilnosti slovenske ljudske pesmi, učni načrt za glasbeno vzgojo, ljudska pesem v prvem in drugem triletju.
Keywords: ljudsko izročilo, ljudska glasba, značilnosti slovenske ljudske pesmi, učni načrt za glasbeno vzgojo, ljudska pesem v prvem in drugem triletju.
Published: 22.06.2011; Views: 2857; Downloads: 672
.pdf Full text (1002,03 KB)

8.
PREKMURSKA LJUDSKA GLASBA V IZVEDBI KOMORNE SKUPINE ETHNOTRIP
Luka Ščavničar, 2011, undergraduate thesis

Abstract: POVZETEK Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela (diplomski nastop). Teoretični del opisuje ljudsko glasbo na splošno, bolj podrobneje je predstavljena prekmurska ljudska glasba. Nekaj besed je namenjenih tudi komorni glasbi, predvsem pa komorni zasedbi Ethnotrip, za katero sem priredil šest prekmurskih ljudskih skladb: Po lougi leiče, Teče mi vodica, Po bükovji, Poglejmo po sveiti, Ne jouči za mene, Mi pa mámo sneho. Vse skladbe so temeljito raziskane, obdelane, prirejene za glas, klavir, violino in kontrabas, in oblikovno, ritmično, melodično, harmonsko ter interpretacijsko analizirane. V diplomskem delu so zajete različne metode in sicer, deskriptivna metoda, komparativna metoda, zgodovinska metoda in metoda analize.
Keywords: KLJUČNE BESEDE: ljudska glasba, prekmurska ljudska glasba, komorna glasba, Ethnotrip, Po lougi leiče, Teče mi vodica, Po bükovji, Poglejmo po sveiti, Ne jouči za mene, Mi pa mámo sneho, izvedba.
Published: 05.09.2011; Views: 3392; Downloads: 454
.pdf Full text (6,73 MB)

9.
PET PORABSKIH LJUDSKIH PESMI
Primož Kramberger, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Povzetek Diplomsko delo je teoretično. Posveti se opisu ljudske glasbe in ljudske pesmi na splošno, nekaj besed je namenjenih začetku razvoja etnomuzikologije ter začetkom zbiranja ljudske glasbe v Sloveniji in na Madžarskem. V nekaj besedah je predstavljeno Porabje, pokrajina, iz katere izhajajo prirejene pesmi, ter življenje in delo skladatelja Uroša Kreka, katerega priredbe analiziram v diplomskem delu. Sledijo analize in interpretacije besedil originalov, iz katerih sem v diplomskem delu izhajal. Delo se temeljito posveti oblikovni, ritmični, melodični, harmonski in interpretacijski analizi avtorskih priredb, primerjavi z originali in priredbami skladatelja Uroša Kreka. V diplomskem delu so uporabljene naslednje metode: deskriptivna, zgodovinska, komparativna ter metoda analize in sinteze.
Keywords: Pet porabskih ljudskih pesmi, etnomuzikologija, ljudska glasba, Uroš Krek, Jaz pa pojdem na Gorenjsko, Komi se drema, Micika v püngradi, Pravo sem ti, Snočkaršnja noč nam prav luštno veselo
Published: 18.11.2011; Views: 3057; Downloads: 331
.pdf Full text (2,68 MB)

10.
VKLJUČEVANJE PREKMURKSE LJUDSKE GLASBE V GLASBENE ŠOLE
Miran Flegar, 2012, undergraduate thesis

Abstract: POVZETEK Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega dela, ki opisuje zgodovinske, geografske, demografske in jezikovne značilnosti Prekmurja ter značilnosti prekmurske ljudske glasbe in njene poustvarjalce. V praktičnem delu je največ pozornosti namenjeno izdelavi učnega načrta za peti razred nižje glasbene šole s poudarkom na vključevanju prekmurske ljudske glasbe v učni proces. Za posamezno učno uro so izdelane učne priprave.
Keywords: KLJUČNE BESEDE: Prekmurje, prekmurska ljudska glasba, učni načrt, glasbena šola, nauk o glasbi
Published: 04.01.2013; Views: 2209; Downloads: 206
.pdf Full text (1,64 MB)

Search done in 0.25 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica