1. Značilnosti romanov slovenskih pisateljic na prelomu iz 20. v 21. stoletje : doktorska disertacijaTina Kraner, 2022, doctoral dissertation Abstract: Doktorska disertacija Značilnosti romanov slovenskih pisateljic na prelomu iz 20. v 21. stoletje se ukvarja z analizo šestdesetih izbranih romanov sodobnih slovenskih pisateljic, ki so izšli na prelomu iz 20. v 21. stoletje (1995–2015). V tem obdobju so pisateljice objavile veliko žanrsko zanimivih romanov, ki so še zmeraj pogosto odrinjeni na obrobje slovenske literarnozgodovinske pozornosti in zato premalo raziskani. Osredotočamo se predvsem na motivno-tematske in jezikovno-slogovne značilnosti romanesknih del.
V teoretičnem delu so predstavljena teoretična izhodišča o romanu, feministični literarni vedi in sodobnem slovenskem romanu (predvsem o sodobnem romanu slovenskih pisateljic), na katerih temeljijo analize. Naslanjamo se na spoznanja domačih in tujih literarnovednih strokovnjakov, kot so Theodor W. Adorno, Jan Alber, Franz Altheim, Rick Altman, Mihail Bahtin, Vladimir Biti, Silvija Borovnik, Neil Cornwell, Jonathan Culler, Umberto Eco, Monika Fludernik, Carlos Fuentes, Jeremy Hawthorn, Miran Hladnik, Marko Juvan, Jelka Kernev Štrajn, R. Brandon Kershner, Alenka Koron, Janko Kos, Milan Kundera, David Lodge, Georg Lukács, Vanesa Matajc, Katja Mihurko Poniž, Toril Moi, Krešimir Nemec, Svetlana Slapšak, Milivoj Solar, Tomo Virk, James Wood, Franc Zadravec in Alojzija Zupan Sosič.
Izbrani romani so razvrščeni po žanrskosti (avtobiografski, antiutopični, zgodovinski, kriminalni, fantazijski in znanstvenofantastični roman, grozljivi, ljubezenski, potopisni, družbeni, družinski, psihološki roman, roman s tematiko obrobnežev, posebnežev in slehernikov) in žanrski sinkretičnosti (žanrsko hibridni romani), znotraj žanrske umestitve pa po generacijski pripadnosti avtoric: Nedeljka Pirjevec, Berta Bojetu Boeta, Maruša Krese, Jelka Ovaska, Brina Švigelj Mérat, Desa Muck, Miriam Drev, Alenka Jensterle Doležal, Marjanca Mihelič, Cvetka Bevc, Maja Novak, Sonja Porle, Maja Haderlap, Erica Johnson Debeljak, Andreja Zelinka, Nataša Sukič, Suzana Tratnik, Mateja Gomboc, Mojca Kumerdej, Tanja Tuma, Vilma Purič, Majda Pajer, Veronika Simoniti, Katarina Marinčič, Lucija Stepančič, Nataša Konc Lorenzutti, Nina Kokelj, Polona Glavan, Irena Velikonja, Stanka Hrastelj, Irena Svetek, Aleksandra Kocmut, Eva Kovač, Gabriela Babnik, Jela Krečič, Simona Lečnik, Vesna Lemaić, Nataša Kramberger, Tina Vrščaj in Anja Radaljac. Na osnovi temeljnih kategorij pripovedi (snov, tema, zunanja zgradba – naslov, razdeljenost romana; notranja zgradba – zgodba, motivi, sporočilo, literarna oseba, literarni čas in prostor, pripovedovalec, jezik in slog) odkrivamo izhodišča za snovi v izbranih romanih, raznovrstnost tem, kompozicijske značilnosti romanov, motive, literarne osebe (predvsem ženske like, njihovo družbeno vlogo ter odnose med moškimi in ženskimi liki), kronotop, vlogo pripovedovalca/-ke, perspektivo in jezikovno-slogovne novosti. S posebno pozornostjo se posvečamo še ženski perspektivi, različnim vrstam stereotipov in elementom žanrskosti v romanih.
Na podlagi posameznih romanesknih analiz potrdimo ali ovržemo zastavljene hipoteze in odgovorimo na raziskovalna vprašanja tako, da romane medsebojno primerjamo in povzemajoče podamo skupne značilnosti izbranih romanov, npr. motivno-tematske novosti in posebnosti, ženski liki v odnosu do moških likov, družine, družbe in političnih problemov, zgradbene novosti, vloga pripovedovalk/pripovedovalcev in jezikovno-slogovne posebnosti. Sklep je posvečen obširnim zaključnim ugotovitvam, v njem tudi povzamemo izvirne znanstvene prispevke in rezultate disertacije ter z novimi spoznanji omogočamo možnosti za nadaljnje raziskave na področju romanopisja sodobnih slovenskih pisateljic.
Keywords: sodobna slovenska književnost, sodobna slovenska proza, sodobni slovenski roman, romaneskni žanri, feministična literarna veda, značilnosti, žanrski sinkretizem, generacijska pripadnost, roman sodobnih slovenskih pisateljic, snov, tema, zgodba, motivi, sporočilo, protagonist/-ka, pripovedovalec/-ka, perspektiva, jezik, slog
Published in DKUM: 02.12.2022; Views: 1121; Downloads: 347
 Full text (4,16 MB) |
2. Slovenščina kot drugi in tuji jezik v izobraževanju2022 Abstract: Znanstvena monografija Slovenščina kot drugi in tuji jezik v izobraževanju prinaša recenzirane razprave, v katerih sta zaradi aktualnosti in posledično vse večjih potreb po usvajanju slovenščine kot nematernega jezika z vidika najsodobnejših didaktičnih, jezikoslovnih, kulturoloških in literarnovednih pristopov osvetljena pomen in vloga slovenščine kot drugega in tujega jezika v izobraževanju. Avtorji in avtorice razprav prihajajo s Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU), z mariborske, ljubljanske in s primorske univerze kakor tudi iz Avstrije, s Hrvaške, iz Madžarske, s Češke in iz Ukrajine. Uredili sta jo Simona Pulko in Melita Zemljak Jontes z Oddelka za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete Univerze v Mariboru.
Zakonodaja, ki vključuje tudi člene o učencih priseljencih in učenkah priseljenkah, je splošna in šolska. V prvo skupino sodijo mednarodni dokumenti in splošna slovenska zakonodaja: Ustava Republike Slovenije (2006), Resolucija o migracijski politiki Republike Slovenije (2002), Zakon o azilu (2006), Zakon o tujcih (2009, 2011) in Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o tujcih (ZTuj-2F) (2021). V drugo skupino sodijo Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju (2011), Zakon o osnovni šoli (2006), Zakon za uravnoteženje javnih financ (2012) in Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja (2013); v to skupino sodijo tudi Strategija vključevanja otrok, učencev in dijakov migrantov v sistem vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (2007), Smernice za izobraževanje otrok tujcev v vrtcih in šolah (2009), Smernice za vključevanje otrok priseljencev v vrtce in šole (2012), Vključevanje otrok priseljencev v slovenski vzgojno-izobraževalni sistem (2017), Predlog programa dela z otroki priseljenci za področje predšolske vzgoje, osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja (2018) in Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole (2019). Slovenija je tudi podpisnica dokumenta osmih Ključnih kompetenc za vseživljenjsko učenje: evropski referenčni okvir (UL EU 2018/C 189/8).
Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju (2011) je dokument, ki vsebuje načela, cilje in strateške usmeritve vzgoje in izobraževanja, najprej splošna, v nadaljevanju po stopnjah šolanja (vrtec, OŠ, SŠ), v posebnem poglavju se načela, cilji in strategije nanašajo tudi na otroke priseljence in na otroke, rojene v Sloveniji, katerih materinščina ni slovenščina. Posebej pomembna je uzaveščenost o rabi jezikov v vzgoji in izobraževanju: slovenščina kot prvi in drugi jezik, materinščina in tuji jeziki (2011: 33–35). Spoštovanje vseh otrok, katerih materinščina ni slovenščina, se kaže predvsem v načelu spodbujanja medkulturnosti, saj je zavedanje o obči kulturni dediščini temeljni pogoj za sprejemanje in spoštovanje pluralizma kultur.
Z različnih raziskovalnih vidikov napisane razprave posegajo na naslednja tematska področja: slovenščina kot drugi in tuji jezik v germanskem, južnoslovanskem, romanskem in madžarskem svetu; slovenska književnost na slavistikah v germanskem, južnoslovanskem, romanskem in madžarskem svetu; slovenščina v primerjavi s tipološko in genetsko (ne)sorodnimi jeziki; vloga književnih besedil pri poučevanju slovenščine kot drugega in tujega jezika; vloga strokovnih in poljudnoznanstvenih besedil pri poučevanju slovenščine kot drugega in tujega jezika; učbeniška gradiva za poučevanje slovenščine kot drugega in tujega jezika skozi čas; dvo- in večjezični avtorji ter avtorice pri poučevanju slovenščine kot drugega in tujega jezika; sodobni pristopi, metode in nove tehnologije v poučevanju in usvajanju slovenščine kot drugega in tujega jezika (na osnovnih in srednjih šolah ter gimnazijah, na univerzi ipd.); slovenska kulturna dediščina pri poučevanju slovenščine kot drugega in tujega jezika; kulturološki in ekološki tematski sklopi pri poučevanju slovenščine kot drugega in tujega jezika; vloga arealov pri poučevanju slovenščine kot drugega in tujega jezika.
Keywords: slovenščina kot drugi in tuji jezik, izobraževanje, medkulturnost, didaktika, jezikoslovje, literarna veda.
Published in DKUM: 02.12.2022; Views: 890; Downloads: 185
Full text (5,64 MB)
This document has many files! More... |
3. Slovenski esej : kronološki uvid terminoloških rešitevAnita Vodišek, 2014, original scientific article Abstract: Esej je posebna zvrst miselne proze, ki v literarni vedi doprinese v tistem delu raziskovanja literature, ki ni mogoč z izključno znanstveno razpravo. Članek prikazuje reševanje terminološke variabilnosti problematike eseja v slovenski literarni vedi, in sicer bo predstavljen kronološki pregled razprav o eseju v slovenski literarni vedi, ki so izšle v knjižnih oblikah – od Literarnega leksikona Esej do Slovenske esejistike v drugi polovici dvajsetega stoletja Mirana Štuheca.
Keywords: esej, esejistika, kronologija, literarna veda
Published in DKUM: 15.02.2018; Views: 1276; Downloads: 277
Full text (358,39 KB)
This document has many files! More... |
4. O vlogi jezika v literarni vedi : Ivan Verč: Razumevanje jezikov književnosti. Založba ZRC SAZU, 2010Natalia Kaloh Vid, 2012, review, book review, critique Keywords: literarna veda, sodobna literarna veda, status jezika, ruska književnost, Razumevanje jezikov književnosti, ocene
Published in DKUM: 08.06.2017; Views: 1051; Downloads: 114
Full text (429,14 KB)
This document has many files! More... |
5. Perspektive empirične sistemske teorije z vidika mlajše generacije - doslednost, odprtost, zanesljivostUrška Perenič, 2008, original scientific article Abstract: Zadovoljiv izhod iz nelagodja mlajše generacije, ki ne v tradicionalni literarni vedi ne v sperspektivizirani sodobni obravnavi literature ne more najti stabilnejšega sestava spoznanj, ponuja sistemska veja ELZ. Preigrani so Luhmann, Schmidt, Hejl. Zlasti modifikacija Ruschevega teoretskega modela potrjuje smiselnost uporabe te paradigme v preučevanju literature.
Keywords: literarne študije, literarna veda, empirična literarna znanost, sistemska teorija
Published in DKUM: 10.07.2015; Views: 1533; Downloads: 67
 Link to full text |
6. |
7. Pesniške, mentalne in druge podobeDarja Pavlič, 2010, original scientific article Abstract: Prispevek se, potem ko na kratko oriše rabo različnih zbirnih pojmov za metafore, komparacije, simbole in druga pesniška sredstva, ukvarja z razmerjem med pesniškimi in mentalnimi podobami, razišče pa tudi prvotni pomen izraza podoba.
Keywords: literarna veda, podobje, pesniške podobe, mentalne podobe, zaznavanje, metafora, simbol
Published in DKUM: 10.07.2015; Views: 1291; Downloads: 62
Link to full text |
8. Književna esejistika in književna kritikaMiran Štuhec, 2013, original scientific article Abstract: Namen članka je prikazati, kako se je v zadnjem času slovenska literarna veda odzivala na književnokritiško in literarnoesejistično prakso. Glavna ugotovitev potrjuje predpostavko, da je v zadnjih desetih ali petnajstih letih nastalo več del, ki so pomembno dopolnila starejše zgodovinske in teoretske uvide. Če k temu dodam še druge znanstvene dogodke, potem je mogoče skleniti, da je literarna veda obe področji reflektirala vitalno in kompetentno.
Keywords: slovenska književnost, slovenska literarna veda, slovenska literarna zgodovina, literarna esejistika, zgodovinski pregledi, književna kritika, vrednotenje
Published in DKUM: 10.07.2015; Views: 2191; Downloads: 203
Full text (531,19 KB)
This document has many files! More... |
9. PRIMERJAVA ROMANOV DEKLINA ZGODBA IN FILIO NI DOMA TER ANALIZA PREVODA DEKLINE ZGODBEJovana Mačužić, 2015, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo z naslovom "Primerjava romanov Deklina zgodba in Filio ni doma ter analiza prevoda Dekline zgodbe" se v največji meri ukvarja z analizo obeh obravnavanih romanov z vidika feministične literarne vede. Oba romana spadata v žanr distopije, ki sem jo najprej predstavila in nato iz obeh fabul izluščila distopične ideje, ki so bile pomembne za razumevanje fabul in nadaljnjo analizo. Pri obravnavi feminističnih idej mi je bila v veliko pomoč knjiga Politika spola/teksta avtorice Toril Moi, v kateri so predstavljene anglo-ameriške in francoske feministične literarne kritičarke in njihove ideje. V obeh romanih sem poiskala feministične ideje, in sicer idejo o lastni sobi, o kateri je pisala Virginia Woolf v svojem eseju »Lastna soba«, idejo o ženski-pošasti avtoric Susan Grubar in Sandre M. Gilbert ter idejo o binarnih opozicijah moški-ženska in idejo o ženstvenem glasu in podobah vode kot varnem zavetju maternice, o katerih je pisala Hélène Cixous. Po določitvi feminističnih idej sem analizirala slog obeh romanov tako, da sem poiskala simbole in retorične figure, v katerih se te ideje odražajo. V izbranih poglavjih sem analizirala simbole, primere ali komparacije, metafore, namige ali aluzije, soglasniške stike ali konsonance, samoglasniške stike ali asonance ter ponavljanja ali iteracije. Olepšave ali evfemizme sem iskala le v Deklini zgodbi, saj jih v Filio ni doma ni bilo dovolj za analizo. V slednjem romanu so pogostejše poosebitve ali personifikacije. Po analizi izbranih simbolov in retoričnih figur sem ugotovila, da je njihova tematska funkcija zelo izrazita, saj pričajo o pomembnosti ženske samostojnosti in izobrazbe, zmožnosti lastnega mišljenja in izražanja ter lastne odločitve glede telesa in spolnosti. Skozi distopijo so prikazane groteskne posledice omejitve žensk na vseh področjih in zgrešenost popolnega patriarhalnega sistema, ki ženski na vse načine omejuje svobodo. Slog avtoric je izviren, zato sem analizirala tudi prevod Dekline zgodbe, saj me je zanimalo, kako se je slog izvirnika v prevodu ohranil ali izgubil. Ugotovila sem, da je največ prevodnih premikov prav na ravni sloga, kar pa večinoma ni vplivalo na semantiko besedila, v določenih primerih pa so prevodni premiki posegali tudi v makrostrukturo besedila, sploh pri izpustu celotnega odstavka ter neprimernih prevodih, ki so spremenili izvirni pomen.
Keywords: antiutopija, distopija, distopični elementi, feministična literarna veda, feministične ideje, ženstvena pisava, analiza sloga, prevodni premiki
Published in DKUM: 07.05.2015; Views: 2831; Downloads: 405
Full text (1,45 MB) |
10. DAS ROSAROTE MÄDCHENBUCH AVTORICE HEDI WYSS KOT UVOD V ŽENSKO LITERATUROHanna Pintar, 2012, undergraduate thesis Abstract: Feministična literarna veda se med drugim ukvarja z upodabljanjem ženske literarne zgodovine in s tradicijo ženskega pisanja ter se sprašuje, pod kakšnimi pogoji so ženske v preteklosti pisale. Težnja feministične literarne vede je tudi v raziskovanju vloge vedenja obeh spolov v literarnih delih.
Dejstvo, da so ženske zaradi desetletij izključevanja in zatiranja skozi zgodovino želele doseči samostojnost, ni novo. To je bilo še posebej očitno pri vzgoji in izobraževanju, ki sta pogoj za osvoboditev in emancipacijo posameznika, ne glede na njegov spol. V preteklosti, predvsem v 19. stoletju, so ženske zahtevale več pravic na področju politike. Tako so nastala gibanja za pravice žensk, ki so imela svoje začetke v Angliji in Ameriki. V tem kontekstu govorimo tudi o pojmu 'feminizem', ki velja za smer ženskega gibanja in poskuša doseči enakopravnost med spoloma tako v javnem kot zasebnem življenju. Kasneje so se zahteve razširile v druge države. Primer zelo pozne uvedbe volilne pravice (šele leta 1971) je Švica, kar v delu Das rosarote Mädchenbuch (1973) tematizira avtorica Hedi Wyss. Dejstvo, da so ženske volilno pravico sploh dobile, je zasluga angleških sufražetk oz. bojevnic za žensko volilno pravico. Wyssova v svojem tekstu spodbuja mlada dekleta, naj bodo dovolj poguma, da izrazijo svoje mnenje, četudi so pri tem edina, in da se zoperstavijo utesnjevalnim družbenim navadam in običajem, ki so v švicarski družbi še zmeraj prisotni. Po njenem se mora tudi dejstvo, da so ženske na področju politike še zmeraj v manjšini, nujno spremeniti.
Angleška pisateljica Virginia Woolf, zagovornica ženskega gibanja, se v svojem eseju Ein eigenes Zimmer (1929) posveča upodabljanju ženske literature v literarni zgodovini in pride do spoznanja, da ženskih pisateljic pred 18. stoletjem v angleški literarni zgodovini skorajda ni.
Tematska primerjava zgoraj navedenih del pripelje do zaključka, da gre v obeh delih za poskus prikaza vloge ženske in njenega posebnega družbenega položaja skozi zgodovino, pri čemer je v delu Das rosarote Mädchenbuch predstavljeno dogajanje z začetka 80. let, v eseju Ein eigenes Zimmer pa pozna 20. leta prejšnjega stoletja. Opazna razlika je, da Woolfova poleg družbenega položaja žensk razpravlja tudi o zgodovinski situaciji avtoric in njihovem načinu pisanja. Tega literarnega diskurza Hedi Wyss ne obravnava.
Potrebno je tudi poudariti, da je razlog za izbor eseja avtorice Woolf utemeljen, saj omogoča ugotavljanje podobnosti oz. vzporednic med obema literarnima deloma. Dejstvo, da je imela Virginia Woolf na razvoj feministične literarne vede velik pomen, po mojem mnenju podpre izbiro.
Keywords: feminizem, gibanje za pravice žensk, ženska vprašanja, feministična literarna veda, vloga ženske in moškega v Švici, Hedi Wyss, Virginia Woolf
Published in DKUM: 11.09.2012; Views: 2966; Downloads: 184
Full text (3,02 MB) |
