1. |
2. |
3. Neposredno izvršljiv notarski zapis po slovenskem in evropskem pravu ter sodna praksa : magistrsko deloSara Čobec, 2021, master's thesis Abstract: Neposredno izvršljiv notarski zapis je javna listina, ki jo sestavi pooblaščena oseba (notar) in dokazuje resničnost tistega, kar je v njej zapisano. Stranki se lahko že v naprej dogovorita , da bo pogodba neposredno izvršljiva, ki jo skleneta v obliki izvršljivega notarskega zapisa. Ko so izpolnjeni zakonski pogoji, ni potrebno najprej vlagati tožbe, čakati na pravnomočno sodbo in šele na podlagi tega predlagati izvršilni postopek. Upnik lahko takoj zahteva izvršbo, kar pomeni, da lahko pride do poplačila svoje terjatve hitreje in tudi ugodneje.
Z globalizacijo pa so se razširili tudi čezmejni ali mednarodni pravni posli, kar je pokazalo potrebo po ureditvi izvršilnega postopka, ki bi bil hiter in enoten. Države članice so poskušale vzpostaviti poenostavljene postopke za izvršbo terjatev, ampak se vsebina nacionalnih zakonodaj tako kot tudi učinkovitost domačih postopkov močno razlikujejo. Poleg tega pa so tudi izvršilni postopki v čezmejnih zadevah pogosto nedopustni ali celo neizvedljivi. Evropski nalog za izvršbo oziroma evropski izvršilni naslov uvaja unificirana pravila za čezmejno izvršbo na podlagi tujih odločb in prispeva k izboljšanju razumevanja ureditev izvršbe v Evropski Uniji (v nadaljevanju: EU). Uredba o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov (v nadaljevanju: UEIN) zagotavlja hitro in učinkovito izvršbo neporavnanih, a nespornih terjatev, kar je pa tudi bistvenega pomena za gospodarske subjekte v EU, saj zamude pri plačilih ogrožajo plačilno sposobnost podjetij.
Razlike med nacionalnimi sistemi tako povzročajo tudi izkrivljanje konkurence, zaradi ovir za dostop do učinkovitega pravnega varstva v čezmejnih zadevah in neenakih procesni sredstev, ki so na voljo upnikom v različnih državah članicah. Zato je potrebna enotna zakonodaja na tem področju, ki omogoča enake pogoje za upnike in dolžnike po vsej EU.
V magistrski nalogi obravnavam neposredno izvršljiv notarski zapis po pravu Republike Slovenije (v nadaljevanju: RS) in po pravu EU s poudarkom na Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov.
Keywords: Uredba št. 805/2004, izvršljiva notarska listina, tuj notarski zapis, izvršilni postopek, mednarodni izvršilni postopek, evropski izvršilni naslov, javne listine.
Published in DKUM: 18.10.2021; Views: 1691; Downloads: 458
 Full text (1,24 MB) |
4. Pravila o uporabi in razlagi listine EU o temeljnih pravicah : magistrsko deloValentin Justin Tratnik, 2020, master's thesis Abstract: Varstvo temeljnih pravic in svoboščin je v 21. stoletju v EU nekaj samoumevnega. Na podlagi 2. člena Pogodbe o Evropski uniji EU temelji na vrednotah, ki spoštujejo človekovo dostojanstvo, svobodo, demokracijo, enakosti, pravne države in spoštovanja temeljnih pravic. Nadalje 49. člen PEU pogojuje članstvo v EU s spoštovanjem vrednot iz 2. člena PEU, vključno s spoštovanjem temeljnih pravic. Danes Listina, ki je zavezujoča od leta 2009, predstavlja moderen pravni dokument, ki poleg »klasičnih« temeljnih pravic vsebuje tudi novo generacijo pravic. Ustaljenim »klasičnim« pravicam, kot so npr. pravica do življenja, nediskriminacije in enakosti pred zakonom, so v Listini dodane tudi novejše pravice, kot so npr. varstvo potrošnikov, varstvo okolja in druge, ki obstajajo zgolj v pravnem redu EU, npr. prosto gibanje, aktivna in pasivna volilna pravica na volitvah v Evropski parlament in na lokalnih volitvah.
Listina obsega sedem poglavij, pri čemer prvih šest poglavij temeljne pravice ureja vsebinsko, zadnje, sedmo, poglavje pa ureja splošna pravila o razlagi in uporabi Listine. Ta magistrska naloga se ukvarja s sedmim poglavjem Listine. Po sprejetju Listine je bilo eno ključnih vprašanj njeno področje uporabe, ki je urejeno v njenem 51. členu. Uporabo Listine delimo na uporabo s strani organov EU in uporabo s strani držav članic (DČ). Medtem ko je Listina za organe EU zavezujoča vedno, torej, kadar ravnajo znotraj okvirjev prava EU in kadar ravnajo izven okvirjev prava EU, Listina DČ zavezuje zgolj, kadar izvajajo pravo EU. Pri področju uporabe Listine je potrebno upoštevati tudi prvi odstavek 6. člena PEU, ki določa, da se z Listino na nikakršen način ne širijo pristojnosti EU, kot so opredeljene v Pogodbah. V zvezi z 51. členom Listine se postavi tudi vprašanje uporabe Listine v horizontalnih razmerjih.
Poleg področja uporabe Listine je ključno tudi vprašanje ravni varstva, ki ga zagotavlja Listina. Tako je danes varovanje temeljnih pravic v DČ urejeno na več ravneh. Temeljne pravice se varujejo preko ustav DČ, Listine, EKČP in drugih mednarodnih dokumentov. Prav kvantiteta pravnih aktov, ki varujejo temeljne pravice, lahko povzroči določene probleme, ki jih je potrebno razjasniti.
Po več kot desetletju sprejema Listine je vprašanj vedno več. V tem zaključnem delu bom zato s svojim raziskovalnim delom poskusil osvetliti nekatera relevantna vprašanja v zvezi z uporabo in razlago Listine.
Keywords: Pravo EU, temeljne pravice, človekove pravice, Evropska konvencija o človekovih pravicah, Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, uporaba Listine ratione materiae, uporaba Listine ratione personae, razlaga Listine, Zadeva 29/69, Erich Stauder proti mestu Ulm – Sozialamt.
Published in DKUM: 11.09.2020; Views: 1816; Downloads: 606
Full text (845,60 KB) |
5. Nezakonito pridobivanje uradnih listin o izobrazbi : magistrsko deloJure Šegota, 2020, master's thesis Abstract: Tako plagiatorstvo kot ponarejanje in črni trg z zaključnimi deli so dandanes pogost način pridobivanja akademskega naziva. Do omenjene akademske nepoštenosti prihaja kljub temu, da so ugotovljene kršitve lahko kazensko ovadene, kar navajata Kazenski zakonik ter Statut posamezne univerze, poleg tega gre tudi za kršenje avtorskih pravic prvotnega avtorja, katerih ideje oseba prevzema kot lastne ali katerega delo kopira. Na posameznika, ki se poslužuje nezakonitih načinov pridobivanja strokovnega naziva, vpliva več različnih individualnih/psiholoških in družbeno-socialnih faktorjev. Na višji odstotek pojavljanja plagiatorstva tako vpliva digitalizacija in vedno lažja dostopnost informacij na spletu, prav tako vplivajo kultura in šolski sistem, s čimer je povezana tudi seznanjenost študentov s konceptom plagiatorstva. V slovenskem okolju so medijsko bolj izpostavljene afere nezakonitega pridobivanja zaključnih listin in nazivov v javnem sektorju, kjer so posamezniki po ugotovljenih kršitvah večinoma ostali brez strokovnih nazivov ali pa so bili razrešeni z delovnega mesta. Ponarejeno diplomo lahko ugotovimo s primerjavo listine s sklepi o vsebini in obliki diplom, plagiatorstvu pa se lahko, med drugim, izognemo tudi z uporabo plačljivih ali brezplačnih programov za detekcijo plagiatorstva (Turnitin, DKUM, Free Plagiarism checker …), ki vneseno besedilo primerjajo z bazo vsebin. Avtomatizirane procese za ugotavljanja plagiatorstva vedno bolj pogosto uporabljajo tudi izobraževalne ustanove po vsem svetu, s čimer želijo zmanjšati pojav akademske nepoštenosti, vendar pa je za določanje plagiatorstva še vedno potrebno človeško oko.
Keywords: uradne listine, nezakonito pridobivanje, ponarejanje, plagiatorstvo, detekcija plagiatorstva, magistrska dela
Published in DKUM: 08.06.2020; Views: 1150; Downloads: 117
Full text (1,20 MB) |
6. Pravne značilnosti apostille in primerjava s konzularno overitvijo tujih listinBarbara Ogorevc, 2018, undergraduate thesis Abstract: Apostille pomeni potrditev resničnosti podpisa, funkcije podpisnika listine in žiga ali pečata na listini. To potrditev opravi pristojni organ države izvora listine, ki se bo uporabljala v drugi državi in se ne navezuje na njeno vsebino. Potrditev, oziroma Apostille, se na listino pripne, odtisne ali priveže.
Apostille je nastal, da bi se izognili postopku konzularnega potrjevanja tujih listin, t.i. »dolga overitev« oziroma legalizacija. Nekatere države so podpisale Haaško konvencijo o odpravi legalizacije tujih javnih listin z dne 05.10.1961 in jo nadomestile z žigom Apostille. Listine, ki so opremljene s tem žigom v državah podpisnicah Haaške konvencije ni potrebno še dodatno overiti.
Keywords: Apostille, konzularna overitev, listina, tuje javne listine, legalizacija, verodostojnost, pristnost, podpis, dokazna moč, istovetnost
Published in DKUM: 22.01.2019; Views: 1491; Downloads: 166
Full text (1,61 MB) |
7. Uveljavljanje garancije brez računa ali garancijskega listaBarbara Smogavc, 2018, undergraduate thesis Abstract: Garancija za brezhibno delovanje je pravni institut, ki predstavlja skupek pravnih pravil, ki urejajo obveznosti proizvajalca in prodajalca, da bo stvar v določenem roku brezhibno delovala.
V slovenskem pravnem redu glede na pravni temelj nastanka obveznosti ločimo dve vrsti garancije: obvezna garancija in prostovoljna garancija. Po vsebini sta popolnoma enaki, ločita se po pravnem temelju. Prva, obvezna (zakonska) garancija nastane na podlagi zakona, medtem ko druga, prostovoljna (pogodbena) garancija nastane z enostranskim pravnim poslom, in sicer z izdajo garancijskega lista.
Osrednja tema diplomske naloge so predvsem problemi, s katerimi se kupec srečuje pri uveljavljanju garancije, kot so na primer neizdan ali pomanjkljivo izdan garancijski list ter uveljavljanje garancije kakor tudi uveljavljanje garancije brez računa.
Keywords: potrošniška pogodba, potrošnik, garancija za brezhibno delovanje stvari, listine garancije, garancijski list
Published in DKUM: 26.11.2018; Views: 2033; Downloads: 254
Full text (585,48 KB) |
8. Pravni in etični vidiki posebnih varovalnih ukrepov v splošni bolnišniciKlara Sodin, 2018, master's thesis Abstract: Izhodišča: Za zagotavljanje varne obravnave pacienta se v praksi zdravstvene nege uporabljajo tudi posebni varovalni ukrepi, z uporabo katerih pa zdravstveni delavci posegajo v temeljne človekove pravice in svoboščine.
Raziskovalna metodologija in metode: Za oblikovanje teoretičnega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela. V empiričnem delu smo kot raziskovalni inštrument uporabili anketni vprašalnik. Med zaposlene v zdravstveni negi v Splošni bolnišnici Celje smo razdelili 100 anketnih vprašalnikov, vrnjenih jih je bilo 97. Pridobljene podatke smo prikazali s pomočjo programa Microsoft Excel 2016 ter jih statistično obdelali s programom IBM SPSS 20.0.
Rezultati: V raziskavi 26 % medicinskih sester navaja, da se med izvajanjem posebnih varovalnih ukrepov pogosto srečujejo s pravnimi in etičnimi dilemami. Zakonodajo, ki ureja uporabo posebnih varovalnih ukrepov v splošnih bolnišnicah, medicinske sestre slabo poznajo. Kar 41 % jih priznava, da niso seznanjene z Zakonom o duševnem zdravju iz leta 2008.
Diskusija in sklep: Izvajanje posebnih varovalnih ukrepov predstavlja eno od najzahtevnejših nalog v zdravstveni negi. Pomembno je, da je njihova izvedba varna in kakovostna, obenem pa tudi skladna z veljavno zakonodajo in sprejetimi internimi akti delovne organizacije. Kakršnokoli odstopanje od veljavnih smernic in protokolov predstavlja podlago za moralno, etično in tudi pravno odgovornost zdravstvenih delavcev, ki izvajajo posebne varovalne ukrepe. Zato je nujno izobraževanje s področja njihove uporabe in zakonodaje, ki ga ureja.
Keywords: etika, etične listine, etične dileme, zakonodaja, zakon
Published in DKUM: 19.09.2018; Views: 1837; Downloads: 392
Full text (1,02 MB) |
9. Analiza pristojnosti Varnostnega sveta na podlagi VII. poglavja Ustanovne listine OZNGal Safran, 2018, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo je zasnovano kot preglednica členov VII. poglavja Ustanovne listine Organizacije združenih narodov z njihovo analizo, ki vsebuje namen, uporabo in morebitne spornosti, ki iz njih izhajajo, vsak člen pa je tudi utemeljen s primeri uporabe iz zgodovine, ki so prikazali njegove prednosti in pomanjkljivosti.
Osrednje poglavje se prične z analizo 39. člena Ustanovne listine in pojmov ogrožanja miru, kršitev miru in dejanj agresije, katerih obstoj mora Varnostni svet Organizacije združenih narodov ugotoviti kot predpogoj za uporabo začasnih ukrepov, ukrepov brez uporabe sile in oboroženih ukrepov. Te tri vrste ukrepov so nato razdelane v okviru členov, iz katerih izhajajo. Pri podpoglavju, ki obravnava oborožene ukrepe sta obravnavana tudi koncepta delegiranja pristojnosti za izvajanje oboroženih ukrepov in mirovnih operacij s pristojnostmi po VII. poglavju, ki sta se razvila kot glavna načina za premostitev praznine, ki je nastala zaradi neformiranja stalne vojske Združenih narodov, kot je bila predvidena v poglavju. Na koncu je v okviru analize zadnjega, 51. člena VII. poglavja Ustanovne listine, obravnavana še pravica do samoobrambe in variacije, ki so iz nje izšle.
Keywords: VII. poglavje Ustanovne listine, Varnostni svet, ogrožanje miru, kršitve miru, dejanja agresije, neoborožene sankcije, oboroženi ukrepi, pravica do samoobrambe, kolektivna samoobramba
Published in DKUM: 09.07.2018; Views: 1484; Downloads: 128
Full text (352,88 KB) |
10. Pomen ugotovitvene tožbe in ugotovitvene sodbe v pravdnem postopkuŠpela Ocvirk, 2017, undergraduate thesis Abstract: Pravdni postopek se začne s tožbo, sodišče ga ne more začeti po uradni dolžnosti, ampak le na pobudo stranke. Glede na vsebino tožbenih zahtevkov poznamo dajatvene (kondemnatorne), ugotovitvene (deklaratorne) ter oblikovalne (konstitutivne) tožbe. Z ugotovitveno tožbo tožnik zahteva ugotovitev obstoja ali neobstoja določenega pravnega razmerja ali pravice. Je edina oblika tožbe, ki jo Zakon o pravdnem postopku, zaradi posebnih procesnih predpostavk, ki morajo biti izpolnjene, izrecno ureja. Edino dejstvo, ki ga je z ugotovitveno tožbo mogoče ugotavljati, je pristnost ali nepristnost listine. Za ugotovitveno tožbo so potrebne tri procesne predpostavke, kot tretja je pravni interes, ki se pri dajatveni in oblikovalni tožbi domnevata, pri ugotovitveni pa ga je potrebno posebej dokazovati, razen če lahko tožnik vloži tožbo na podlagi posebnega predpisa oziroma, če se z ugotovitveno tožbo zahteva ugotovitev (ne)pristnosti listine.
S sodbo sodišče avtoritativno odloči o utemeljenosti zahtevka, ki se tiče glavne stvari in stranskih terjatev. Sodbe se glede vsebine pravnega varstva delijo na dajatvene, ugotovitvene in oblikovalne. Z ugotovitveno sodbo sodišče izreče, ali obstoji oz. ne obstoji določena pravica ali pravno razmerje. Le izjemoma je mogoče z ugotovitveno sodbo odločiti o obstoju spornih dejstev. Zakon o pravdnem postopku dovoljuje le ugotavljanje pristnosti ali nepristnosti listine. Ugotovitveni sodbi ne sledi izvršilni postopek zaradi prisilne izvršbe te sodbe, saj ugotovitvena sodba s pravnomočnostjo odstrani dvom o obstoju ali neobstoju določene pravice ali pravnega razmerja. Sicer pa veljajo za ugotovitveno sodbo enaka pravila kot za ugotovitveno tožbo.
Keywords: Ugotovitvena tožba, ugotovitev (ne)obstoja pravnega razmerja ali pravice, pravni interes, ugotovitev (ne)pristnosti listine, ugotovitvena sodba.
Published in DKUM: 20.09.2017; Views: 2559; Downloads: 609
Full text (709,55 KB) |
