| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 8 / 8
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
RASTNE IN KLAVNE LASTNOSTI UVOŽENIH BIKOV LISASTE PASME V SLOVENIJI
Aleš Petrena, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V raziskavi smo analizirali podatke o rastnosti in klavnih kakovostih mladih bikov, starih do 24 mesecev. Podatki so vključevali starost ob zakolu, živo in toplo maso trupa, oceno konformacije in zamaščenosti po EUROP klasifikaciji, neto dnevni prirast (tople mase trupa) in dnevni prirast v obdobju pitanja. Z narejeno raziskavo med 2069 pitanci lisaste pasme, ki smo jih uvozili iz petih različnih držav (Madžarske, Romunije, Slovaške, Češke, Poljske), smo ugotovili, da je povprečna masa toplih polovic 373,5 kg, da maso tople polovice 320—420 kg dosega 73 % vseh pitancev. Več kot 85 % pitancev je razvrščenih v tretji (3) razred zamaščenosti. Po sistemu EUROP je 53 % pitancev v razredu R ter 38,7 % v razredu U. Povprečna intenzivnost pitanja je znašala 640 g/dan prirasta klavne mase. Najboljši neto prirast je bil 663 g/dan v letu 2004, pri starosti 567 dni in masi toplih polovic 373 kg. Sledilo je leto 2006, 648 g/dan prirasta tople mase pri starosti 580 dni, dosežena masa tople polovice je bila 372 kg. Leta 2005 je bilo 620 g/dan prirasta tople mase in kateri so pri starosti 609 dni dosegli maso toplih polovic 376 kg. Najboljši neto dnevni prirast 681 g/dan prirasta tople mase so dosegli biki iz Češke leta 2004. Najslabši prirast 571 g/dan prirasta tople mase je bil leta 2005, dosežen z biki iz Romunije.
Keywords: govedo, rastnost, klavnost, lisasta pasma
Published: 16.06.2010; Views: 2344; Downloads: 248
.pdf Full text (302,90 KB)

2.
Mlečnost krav lisaste pasme na kmetiji z omejenimi dejavniki okolja
Andrej Prelec, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V raziskavi smo analizirali nekatere povprečne letne parametre mlečnosti krav lisaste pasme v standardni laktaciji na kmetiji z omejenimi dejavniki okolja. To pomeni, da ima ta kmetija zaradi različnih okoljskih dejavnikov (relief) oteženo pridelavo kvalitetne osnovne krme. V raziskavi smo uporabili letna povprečja količine mleka v standardni laktaciji, vsebnosti beljakovin v mleku ter vsebnosti maščob v mleku za 16-letno obdobje od leta 1995 do 2010. Podatke kmetije smo primerjali še z enako strukturo podatkov kmetij na območju zavoda Murska Sobota in s podatki kmetij na območju Slovenije. S statistično analizo smo ugotovili, da je bila povprečna letna rast mlečnosti na obravnavani kmetiji največja (127,1 kg) v primerjavi s povprečno letno rastjo mlečnosti kmetij na območju zavoda Murska Sobota (77,5 kg) in kmetij na območju Slovenije (82,8 kg). Povprečna mlečnost kmetije je leta 2010 znašala 4483 kg, na kmetijah zavoda Murska Sobota 4960 kg in na kmetijah celotne Slovenije 5031 kg. Vsebnost maščob se v 16 letih ni bistveno spremenila. V letu 2010 je znašala vsebnost maščob na kmetiji 3,90 %. Dvig vsebnosti beljakovin v obdobju 16 let je bil najbolj opazen na kmetiji (z 2,90 % v letu 1995 na 3,29 % v letu 2010).
Keywords: mlečnost / lisasta pasma / kontrola mleka / rejski program
Published: 26.07.2012; Views: 1605; Downloads: 98
.pdf Full text (1,18 MB)

3.
Vpliv intenzivnosti in načina reje ter velikosti črede na lastnosti mlečnosti pri lisasti pasmi
Matic Skok, 2013, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi proučujemo vpliv načina reje v poletnem času (hlevska reja, paša), intenzivnosti reje, velikosti črede ter spreminjanja velikosti črede na lastnosti mlečnosti v obdobju od 2004 do 2012. V raziskavo vključujemo 258 kmetij z območja kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj, kjer prevladujejo krave lisaste pasme. Rezultati niso pokazali bistvenih razlik med hlevsko in pašno rejo, razen v primeru velikih čred (> 15 krav), kjer je bila pri hlevski reji mlečnost za 180 kg višja kot na paši. Pri proučevanju vpliva velikosti črede opazimo trend povečevanja mlečnosti s povečevanjem velikosti črede. Med majhnimi (< 10 krav) in srednje velikimi rejami (10–14 krav) ni bilo statistično značilnih razlik v količini prirejenega mleka, velike reje (> 15 krav) pa so v primerjavi z obojimi imele 500 kg več prirejenega mleka v standardni laktaciji. Vsebnost maščob je največja v majhnih in najmanjša v velikih rejah, vsebnost beljakovin pa ravno obratno največja v velikih rejah. Vpliv intenzivnosti reje se odraža zlasti v deležu beljakovin, ki je bil višji na kmetijah z večjo mlečnostjo. Glede na spreminjanje velikosti črede, kot ugotavljamo, je najvišje mlečnosti opaziti v čredah, ki so stalež povečale, najnižje pa v čredah, ki so ohranile nespremenjen stalež. Pri čredah, ki so v proučevanem obdobju število krav zmanjševale, opazimo tudi nižji delež maščob in večje število molznih dni.
Keywords: govedoreja, lisasta pasma, sistem reje, lastnosti mlečnosti
Published: 30.10.2013; Views: 1037; Downloads: 62
.pdf Full text (213,90 KB)

4.
Parametri reprodukcije in poroda pri kravah dojiljah lisaste pasme
Majda Štelcer, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Raziskavo smo opravljali v obdobju od leta 2010 do leta 2012 na dveh kmetijah s kravami dojiljami lisaste pasme. Analizirali smo 45 porodov (37 pri kravah in 8 pri telicah). Preučevali smo različne parametre v obdobju pred in med telitvijo. Pred telitvijo smo spremljali različna predhodna znamenja. Ugotovili smo, da so se ta začela pojavljati v obdobju enega tedna pred telitvijo (mehčanje vezi 7 dni, nabrekanje vimena 7 dni in prisotnost mleziva v vimenu 2 dni pred telitvijo), topitev materničnega čepa pa se je začela že 8 dni pred porodom. Pri telicah se je vime začelo razvijati dva meseca in pol pred telitvijo, mlezivo pa je bilo prisotno 4 dni pred telitvijo. Pri telitvi smo ugotovili, da se je alantoisni mehur pojavil 36 minut pred nogicami teleta, tele pa je bilo porojeno v dobrih 14 minutah. Večina telet (95,6 %) se je otelila v normalni prednji legi. V fizioloških mejah (do 12 ur po porodu) je bila izločena tudi posteljica. Pri živalih, ki so bile vključene v raziskavo, je brejost v povprečju trajala 290 dni, doba med dvema telitvama pa 385 dni.
Keywords: reprodukcija, krave dojilje, porod, lisasta pasma
Published: 25.02.2013; Views: 1646; Downloads: 447
.pdf Full text (499,61 KB)

5.
PRIMERJAVA RASTNIH IN KLAVNIH LASTNOSTI BIKOV LISASTE PASME PO PROIZVODNEM TIPU
Vesna Breznik, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Cilj raziskave je bil analizirati vpliv proizvodnega tipa (ali proizvodne usmeritve) očeta na lastnosti rastnosti in klavne kakovosti potomcev lisaste pasme iz progenega testa. Glede na proizvodni tip očeta, ki je določen na osnovi skupnega selekcijskega indeksa, so bili biki razdeljeni v tri skupine: mlečni, kombinirani in mesni tip. V raziskavo je bilo vključenih 800 potomcev 64 bikov očetov. Zajeli smo 495 potomcev 39 bikov kombiniranega tipa, 200 potomcev 17 bikov mlečnega tipa in 105 potomcev 8 bikov mesnega tipa. Živali smo spremljali od vhlevitve živali na testno postajo (pri starosti 2,3-2,5 meseca) do zakola (pri starosti 17,8 -18,5 mesecev). V testnem obdobju so se meritve izvajale vsaka dva meseca (skupaj sedemkrat). V vsakem terminu smo beležili kazalce rastnosti (starost, maso, višino vihra, višino križa in dnevni prirast), ob zakolu pa smo določili še klavno kakovost ( maso toplih polovic, klavni izkoristek, globino prsi, dolžino trupa, neto prirast, indeks konformacije ter oceno mesnatosti in zamaščenosti po EUROP klasifikaciji). Rezultati raziskave so pokazali, da proizvodni tip očeta ne vpliva na lastnosti rastnosti in klavne kakovosti potomcev.
Keywords: biki, lisasta pasma, proizvodni tip, rastnost, klavna kakovost
Published: 30.06.2014; Views: 873; Downloads: 72
.pdf Full text (887,73 KB)

6.
Rastne in klavne lastnosti uvoženih bikov lisaste pasme v Sloveniji
Aleš Petrena, 2010, undergraduate thesis

Keywords: govedo, rastnost, klavnost, lisasta pasma
Published: 10.07.2015; Views: 487; Downloads: 18
URL Link to full text

7.
8.
Primerjava proizvodnih lastnosti krav lisaste pasme po domačih in tujih bikih
Katja Tuš, 2017, bachelor thesis/paper

Abstract: Cilj preučevanja je primerjava proizvodnih lastnosti krav lisaste pasme (LS) in križank z lisasto pasmo (LSX) glede na izvor očeta. V proučevanje smo vključili 100 krav (49 krav LS in 51 LSX), ki so prvič telile od leta 1994 do vključno 2014 na eni kmetiji, kjer so bile v enaki oskrbi z enakimi pogoji reje. Preučevali smo 7 lastnosti, ki se nanašajo na količino in kakovost mleka, 11 funkcionalnih lastnosti in 9 plemenskih vrednosti (PV). Najmlajše so telile krave LSX, ki so bile potomke tujih očetov. Dosegle so največ laktacij in s tem najvišjo starost ob izločitvi ter najkrajšo dobo med telitvama. Statistično značilne razlike (p ≤ 0,05) smo ugotovili pri povprečni prirejeni količini mleka in beljakovin v standardni laktaciji, kjer so bile boljše krave LS, potomke slovenskih očetov. Pri primerjavi količine mleka pri posamezni laktaciji smo ugotovili, da so krave LSX, potomke tujih očetov, v vseh laktacijah namolzle več mleka. Največ so namolzle v peti laktaciji, kjer je bila razlika tudi statistično značilna (p ≤ 0,05). Pri primerjavi plemenskih vrednosti smo ugotovili, da so imele potomke in matere potomk LS pasme slovenskih očetov boljše plemenske vrednosti kot potomke tujih očetov.
Keywords: krave molznice, lisasta pasma, izvor plemenjaka, proizvodne lastnosti
Published: 24.02.2017; Views: 706; Downloads: 35
.pdf Full text (875,72 KB)

Search done in 0.14 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica