| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 27
First pagePrevious page123Next pageLast page
1.
POVEZANOST MED DVIGOM STOPNJE DDV IN LIKVIDNOSTJO SLOVENSKIH BANK (PRIMERJAVA LIKVIDNOSTI BANK, PRED IN PO UVEDBI VIŠJE STOPNJE DDV)
Blaž Frešer, 2016, master's thesis

Abstract: Likvidnost bank je ena izmed pomembnejših, če ne najpomembnejša lastnost delovanja posamezne banke, saj bankam omogoča nemoteno poslovanje in ustrezno ter dovolj hitro odzivanje na različne dogodke. Ko govorimo o likvidnosti banke, se moramo zavedati, da gre za sposobnost banke pravočasno izpolniti svoje obveznosti. Torej sposobnost, da v kratkoročnem roku razpolaga z ustreznimi likvidnimi sredstvi. V kolikor se pri likvidnosti banke pojavijo kakršne koli težave, ima lahko to odločujoč vpliv na druga področja gospodarstva ter na delovanje celotne države. V magistrskem delu smo si zastavili cilj preveriti osnovno tezo – odgovoriti na vprašanje, ali obstaja povezanost med spremembo stopnje davka na dodano vrednost in likvidnostjo slovenskih bank. V ta namen smo natančno preučili bančni sektor, davek na dodano vrednost in predvsem likvidnost. Opredelili smo regulacijo likvidnosti bank in ukrepe, ki jih izvajajo centralne banke; del magistrskega dela pa smo posvetili tudi področju vpliva likvidnosti na gospodarstvo. Nato smo nadaljevali s pregledom preteklih, že izvedenih raziskav, kjer se je pokazalo, da povečevanje likvidnih sredstev (likvidnosti) negativno vpliva na kreditno sposobnost banke. V empiričnem delu magistrskega dela smo izračunali in predstavili več kazalnikov, s katerimi lahko merimo likvidnost vseh podjetij. Uporabili smo tudi specifične kazalnike, s katerimi se meri likvidnost bank, le-ti pa so že bili prikazani v letnih poročilih bank. Podatke iz letnih poročil posameznih bank, ki so bile vključene v proučevanje, smo agregirali, tako da smo izračunali povprečne vrednosti kazalnikov za vse banke po letih in po posameznih bankah, za obdobje pred in po spremembi stopnje davka na dodano vrednost. Statistična analiza podatkov nam je omogočila podati odgovor na zastavljeni hipotezi in osnovno raziskovalno tezo.
Keywords: banka, bančni sektor, likvidnost banke, davek na dodano vrednost, gospodarstvo
Published: 19.10.2016; Views: 1305; Downloads: 154
.pdf Full text (2,09 MB)

2.
UPRAVLJANJE Z LIKVIDNOSTJO BANK
Dušanka Bodiroža, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Banka je likvidna, v kolikor je sposobna izpolniti svoje obveznosti ob zapadlosti po sprejemljivih stroških. Likvidna je torej tista banka, ki pravočasno izpolnjuje vse svoje obveznosti, bodisi zaradi zahtev svojih vlagateljev po izplačilu vloženih sredstev ali zagotavljanju sredstev iz naslova povpraševanj po posojil. Na podlagi likvidnostnih teorij zlatega bančnega pravila, teorije ostanka vlog, teorije spremenljivosti ter teorije maksimalne obremenitve, lahko izpeljemo pravila o odločanju glede likvidnosti bank. Med dejavnike, ki vplivajo na likvidnost banke prištevamo: kreditno dejavnost banke, gibanje vlog komitentov in ukrepe centralne banke. Banka se lahko zaradi morebitne neusklajenosti med viri (vračila posojil, novi depoziti) in uporabo sredstev (črpanje posojil, dvigi depozitov) sooči z likvidnostnimi potrebami. Primanjkljaj sredstev lahko odpravi z zadolževanjem na denarnem trgu oz. s črpanjem zalog iz svojih likvidnih sredstev. Z vidika banke je zato zelo pomembno kako hitro in s kakšnimi stroški lahko pretvori določeno sredstvo v gotovino v primeru nastanka likvidnostnih potreb. Za ocenjevanje likvidnostnih potreb bank je bilo razvitih več metod. Boljše, kot bo banka ocenila pričakovana povpraševanja po posojilih in dvigih vlog, manjše likvidnostne oblikovane potrebe bo zato potrebovala. Za merjenje svoje likvidnosti banke uporabljajo različne načine. Pri poslovanju so banke izpostavljene likvidnostnemu tveganju. To pomeni, da se lahko banka znajde v situaciji, ko ni sposobna poravnati vseh dospelih obveznosti oziroma je za poravnavo le-teh primorana zagotavljati likvidna sredstva po občutno višjih stroških. Proces zagotavljanja denarnih sredstev za izpolnjevanje obveznosti po razumnih cenah v vsakem trenutku imenujemo upravljanje likvidnosti banke. Glede na vir, iz katerega banka črpa potrebna likvidna sredstva, ločimo različne strategije upravljanja z likvidnostjo banke. Centralna banka z uporabo instrumentov denarne politike uravnava likvidnost bančnega sistema.
Keywords: likvidnost, likvidnostne teorije, dejavniki, ki vplivajo na likvidnost banke, likvidna sredstva, likvidnostno tveganje, upravljanje z likvidnostjo, strategije upravljanja z likvidnostjo, denarna politika.
Published: 12.08.2016; Views: 651; Downloads: 86
.pdf Full text (726,88 KB)

3.
PRIMERJAVA VPLIVA RECESIJE NA SLOVENIJO IN SLOVAŠKO
Goran Arsović, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Svetovna ekonomija je bila močno prizadeta zaradi globalne finančne krize. Ta je imela izvor v enem izmed najrazvitejših finančnih trgov na svetu. V drugi polovici leta 2008 je povzročila kolaps finančnih trgov povsod po svetu. Borzni indeksi so strmo padali, propadale so finančne institucije in kreditna sposobnost na trgu je bila povsem na dnu. Iz ZDA se je kriza bliskovito razširila v Evropo, kjer je pustila globoke rane na skoraj vseh finančnih institucijah. Propadale so banke, zavarovalnice in druge institucije, ki upravljajo s financami. Velike izgube na finančnem trgu so privedle do velikega nezaupanja le-tem. Poenostavljeno rečeno si banke med seboj niso več zaupale in to je pripeljalo do zastoja transakcij in do zmanjšanja kreditne aktivnosti. Tudi Slovenija in Slovaška, kot dve mladi odprti gospodarstvi, nista ostali nedotaknjeni v času globalne finančne krize. Banke obeh držav sicer niso utrpele tako hudih izgub ali beležile tako masovnih bankrotov kot drugod po svetu. Prizadeti sta bili s strani upada likvidnosti, zmanjšanja kreditne sposobnosti in upada proizvodnje. Tudi odpuščanja so bila pogostejša v podjetjih, ki so bila v veliki meri osredotočena na izvoz, kar je povečalo brezposelnost v obeh omenjenih državah. Reševanju krize so se pridružile centralne banke in druge finančne institucije s svojimi paketi za omilitev vpliva finančne krize.
Keywords: finančna kriza, kreditna aktivnost, finančne institucije, banke, Slovenija, Slovaška, likvidnost, BDP, inflacija
Published: 03.06.2016; Views: 620; Downloads: 73
.pdf Full text (1,65 MB)

4.
IMPLEMENTACIJA AKORDOV BASEL III V SLOVENSKI BANČNI SISTEM
Matej Logar, 2015, master's thesis

Abstract: Implementacija globalnih bančnih standardov Basel III je namenjena zagotovitvi stabilnejšega finančnega sistema, ki med drugim skrbi za odgovorno in nemoteno delovanje celotnega gospodarskega sistema. Baselski komite je v odgovor pomanjkljivostim prejšnjih akordov, ter še pomembneje v odgovor posledicam globalne bančne krize predstavil vrsto predlogov, ki celostno obravnavajo področje bančne regulacije. Predstavljene nadgradnje, ter še posebej novosti, ki jih s seboj prinašajo novi akordi pa po drugi strani za banke predstavljajo določene izzive, ki se pojavljajo pri implementiranju predlaganih zahtev. V tem magistrskem delu smo obravnavane akorde predstavili v podobi, kot jih je javnosti predstavil Baselski komite. S tem želimo predstaviti celotno širino novih zahtev, v nadaljevanju pa analizirati aktualno stanje implementacije predlaganih zahtev pri obeh izbranih bankah. Prvi del tega dela se tako nanaša na celostno teoretično predstavitev nadgradenj in novitet akordov Basel III. Drugi del magistrskega dela pa je namenjen predstavitvi in analizi aktualnega stanja implementacije predlogov Baselskega komiteja v vsaki izmed izbranih bank. Vseskozi smo za lažjo navigacijo uporabljali enako zaporedje predstavljenih zahtev, tudi v empiričnem delu pri analizi izbranih bank. Obe poslovni banki, ki poslujeta v slovenskem bančnem sistemu, sta bili izbrani na podlagi primerljivega tržnega deleža skupne bilančne vsote, a z kontrastnim ozadjem lastništva. S tem želimo testirati ne samo dve medsebojno različni banki, temveč poglavitno tudi vlogo izvora lastništva, ter njegov vpliv na stanje implementacije zahtev akordov Basel III. Na podlagi analize, ter kasnejše primerjave podatkov smo prišli do zanimivih rezultatov, ki bralcu omogočajo prikaz stanja že doseženih zahtev pri obeh primerjanih bankah.
Keywords: Basel III, Baselski komite, Steber I, Steber II, Steber III, sistemsko pomembne banke, likvidnost, LCR, NSFR, kapitalske zahteve, likvidnostne zahteve
Published: 18.05.2015; Views: 1078; Downloads: 319
.pdf Full text (1,81 MB)

5.
6.
7.
8.
9.
10.
Search done in 0.31 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica