SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


41 - 50 / 60
First pagePrevious page123456Next pageLast page
41.
SPREMLJANJE LIKOVNO-INTELEKTUALNEGA RAZVOJA V ZGODNJEM OSNOVNOŠOLSKEM OBDOBJU
Petra Vdovč, 2016, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo z naslovom Spremljanje likovno-intelektualnega razvoja v zgodnjem osnovnošolskem obdobju je sestavljeno iz dveh sklopov – teoretične vsebine in empiričnega dela. V teoretičnem delu so predstavljene znanstvene teorije, ki zajemajo intelektualnost in njen razvoj, vezan na otroško obdobje, na podlagi katerega opisujemo tudi likovni razvoj. Za lažjo predstavo in razumevanje zunanje plasti likovnega dela oziroma predvsem področja risbe smo nekatere izmed njih predstavili in podkrepili z likovno-teoretskimi zakonitostmi. Teoretično izhodišče smo zaključili s predstavitvijo vzgojno-izobraževalnega procesa likovne umetnosti v zgodnjem osnovnošolskem obdobju, katerega del so tudi otroci, ki so vključeni v naš raziskovalni vzorec. V drugem delu magistrskega dela smo predstavili rezultate raziskave, s katero smo spremljali likovno-intelektualni razvoj učencev, starih 7 in 8 let. S pomočjo posameznih kriterijev optično-tematskega testa smo preverili začetno in končno raven likovno-intelektualnega razvoja. Rezultate smo primerjali tudi glede na spol. Z izvedbo inicialnega in finalnega testa smo ugotovili napredek v otrokovem razvoju, ki se pojavi v časovnem okviru 8 mesecev in se glede na spol ne razlikuje.
Keywords: magistrska dela, intelektualni razvoj, likovno izražanje, otroški likovni razvoj, likovna teorija, vzgojno-izobraževalni proces likovna umetnost
Published: 18.11.2016; Views: 399; Downloads: 49
.pdf Full text (3,53 MB)

42.
Posebnosti v likovni interpretaciji prostora pri učencih z lažjo motnjo v duševnem rzvoju
Mihaela Ružič, 2016, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo z naslovom Posebnosti v likovni interpretaciji prostora pri učencih z lažjo motnjo v duševnem razvoju v teoretičnem delu podaja razlago, kdo sploh so učenci s posebnimi potrebami s poudarkom na učencih z motnjo v duševnem razvoju in kakšne so možnosti vključevanja teh otrok v vzgojo in izobraževanje. V tem delu magistrske naloge smo predstavili tudi predmet likovne vzgoje ter preučili možnosti prilagoditev pri izvajanju tega predmeta za učence s posebnimi potrebami. Pri načrtovanju in izvajanju pouka likovne vzgoje je za dotične učence pomemben individualni program. V teoretičnem delu naloge tako navajamo vlogo in pomen ter komponente individualnega programa. V sklopu predmeta likovna vzgoja smo predstavili operativne cilje in pojme iz učnih načrtov za redne osnovne šole in za šole s prilagojenim programom. Delo temelji na raziskovanju interpretacije prostora pri učencih, zato smo podrobno predstavili, kaj je prostor v likovni umetnosti, kako ga zaznavamo ter načine prikazovanja prostora v likovnih delih pri otrocih. V empiričnem delu je predstavljen namen magistrskega dela ter rezultati raziskave, katero smo izvedli na redni osnovni šoli in na osnovni šoli s prilagojenim programom. S pomočjo raziskave smo dobili osnovne razlike v dojemanju prostora in prostorskih odnosov med učenci obeh šol. Glede na dobljene rezultate smo v sklepu podali nekaj predlogov, ki lahko učiteljem pomagajo pri načrtovanju likovnih nalog in izvedbi le teh.
Keywords: likovna didaktika, učenci s posebnimi potrebami, likovna umetnost, upodabljanje prostora
Published: 14.12.2016; Views: 519; Downloads: 46
.pdf Full text (2,27 MB)

43.
Umetnost za vse
Aksinja Kermauner, 2014, review article

Abstract: Cilj urejanja okolja po načelih oblikovanja za vse je zagotoviti, da lahko vsak posameznik ne glede na oviro sodeluje v informacijski družbi. Združuje načela, kako naj bi izdelke, storitve in sisteme uporabljalo čim več ljudi, ne da bi jih bilo treba posebej prilagajati. Zakaj ne bi pojma oblikovanje za vse prenesli na prav vsa področja, recimo tudi na področje umetnosti? V pričujočem članku razmišljamo, kako bi lahko prilagodili likovno umetnino, predvsem dvodimenzionalno, slepemu ali slabovidnemu obiskovalcu galerije ali muzeja, in navajamo, kaj je že narejenega na tem področju. Opisujemo tudi učbenik za pouk likovne umetnosti, prilagojen slepim in slabovidnim učencem.
Keywords: učenci s posebnimi potrebami, slepi, slabovidni, likovna umetnost, prilagoditve
Published: 10.10.2017; Views: 197; Downloads: 67
.pdf Full text (713,81 KB)
This document has many files! More...

44.
Analiza potrjenih delovnih zvezkov za 1. razred osnovne šole z vidika vključevanja likovnih nalog
Urška Zajc, 2017, master's thesis

Abstract: Vizualizacija lahko poteka zavedno ali nezavedno. Zavedno vizualiziramo takrat, kadar se spomnimo na nekaj in si slike prikličemo v um, medtem ko nezavedna vizualizacija poteka samodejno in sploh ne vemo, da v resnici vizualiziramo. Vizualizacija je tesno povezana z vizualno pismenostjo. Tomšič Čerkezova (2013) je zapisala, da je likovno vizualna pismenost opredeljena kot sposobnost interpretacije pomena informacij, ki so predstavljene v obliki podobe. Hkrati je navedla tudi, da vizualna pismenost temelji na ideji, da se te podobe lahko »bere« in da to znanje postaja vse bolj pomembno, saj so vizualna sporočila povsod okoli nas, spodobnost kritičnega razmišljanja o podobah, ki živijo v našem okolju, pa je že davno postala ključna spretnost za življenje. V raziskovalnem delu naloge smo želeli ugotoviti število nalog v potrjenih delovnih zvezkih za 1. razred osnovne šole, ki od učenca zahtevajo, da poda rešitev z likovnim izražanjem. Zanimalo nas je tudi, kakšno je medpredmetno povezovanje pri pouku oziroma kakšna je vloga učitelja. Podatke o delovnih zvezkih smo zapisali na seznam, število nalog smo predstavili tabelarično z uporabo frekvenčne porazdelitve. V nadaljevanju raziskave smo se osredotočili na fotografije rešenih nalog učencev prvih razredov Osnovne šole Kidričevo, iz prvega dela medpredmetnega delovnega zvezka Lili in Bine 1. S podrobno analizo fotografij smo poskušali odgovoriti na zastavljena raziskovalna vprašanja. Ugotovili smo, da je v nekaterih potrjenih delovnih zvezkih za 1. razred osnovne šole zelo malo nalog, ki bi od učenca zahtevale, da rešitev poda z uporabo likovnih izraznih sredstev in da je medpredmetno povezovanje drugih predmetov z likovno umetnostjo pri pouku slabše, kot bi lahko bilo, učenci pri nalogah tipa nariši hitijo in prerisujejo od učitelja ali sošolcev, s tem pa se izgublja njihova ustvarjalnost, ki bi se morala krepiti. Na koncu naloge smo podali predloge za izboljšanje medpredmetnega povezovanja drugih predmetov z likovno umetnostjo, ki bi jih bilo smiselno podrobneje raziskati.
Keywords: vizualizacija, vizualna pismenost, otroška risba, medpredmetno povezovanje, likovna umetnost
Published: 08.05.2017; Views: 408; Downloads: 40
.pdf Full text (2,29 MB)

45.
Umetnik in umetnostni zgodovinar Marijan Tršar (1922 - 2010)
Tjaša Šavorič, 2017, master's thesis

Abstract: Predmet pričujočega magistrskega dela je umetnik in umetnostni zgodovinar Marijan Tršar (1922–2010), ki ga je oblast zaradi kršitve kulturnega molka uvrstila v krog izdajalcev domovine. Marijan Tršar je z opremo Balantičevega Sonetnega venca in ilustriranjem domobranskih publikacij kršil predpisani kulturni molk in zato že med vojno naletel na neodobravanje s strani Osvobodilne fronte. Marijan Tršar je študiral slikarstvo v prvi generaciji študentov ljubljanske akademije za likovno umetnost, ki je bila vzgojena v tradicionalnem realizmu in se je nato pod vplivom zahodnoevropske umetnosti preusmerila k novemu likovnemu jeziku. Bil je eden od ustanoviteljev prve modernistične Skupine 53, član Ljubljanske grafične šole in pomemben kopist srednjeveških fresk. S svojimi umetnostnozgodovinskimi besedili in kritikami ter pedagoško dejavnostjo (bil je dolgoletni profesor na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani) je pomembno zaznamoval slovenski prostor druge polovice 20. stoletja. Razstavljal je na več kot dvestotih razstavah in napisal več kot dvajset knjig, med njimi tudi kot prvi v Jugoslaviji poglobljeno študijo o Vasiliju Kandinskem. Magistrska naloga je razdeljena na dva dela. V prvem je predstavljeno stanje raziskav, življenjepis o umetniku ter njegovo likovno in teoretično delovanje. Stanje raziskav o Marijanu Tršarju ponuja vrsto iztočnic in možnih smeri, v katerih bi umetnika veljalo raziskovati naprej. Pokazalo se je, da je Tršar bil in še zmeraj je deležen le malo pozornosti umetnostnozgodovinske stroke, zato se pri preučevanju umetnikovega življenja in ustvarjanja soočamo z umanjkanjem njunega ovrednotenja in družbene kontekstualizacije. V nalogi je biografija predstavljena s podatki, pridobljenimi iz že obstoječe literature o umetniku, dopolnjena je s pričevanji Tršarjeve družine in z dokumenti, ki se hranijo v različnih nacionalnih ustanovah in umetnikovi zapuščini. V poglavjih o likovnem in teoretičnem ustvarjanju je predstavljeno Tršarjevo delo in njegova recepcija; pri tem je izpostavljena umetnikova slaba poznanost in izločenost iz povojnega likovnega dogajanja na Slovenskem (do leta 1991). V drugem delu naloge je Tršarjevo ustvarjanje analizirano v luči njegovih dnevniških zapisov, ki so nastali med letoma 1947 in 1959. Predstavljena so Tršarjeva razmišljanja, ki jih je med drugim zaznamoval vpliv Božidarja Jakca, študij na novoustanovljeni ljubljanski akademiji upodabljajočih umetnosti, socialistični realizem in vpliv evropskih pionirjev modernistične umetnosti. V nalogi so dnevniški zapisi soočeni s sočasnimi slikarskimi, risarskimi in grafičnimi deli, ki ilustrirajo likovne težnje in poskuse mladega slikarja. Medsebojni vpliv teoretičnega in umetniškega ustvarjanja je bil zelo močan. Tršarjeve dnevniške izpovedi odražajo neposredno osebno izkušnjo slikarja, ki je preizpraševal lastno slikarsko delo in se soočal s potrebo, da v besedi predstavi zakonitosti likovnega jezika, ki so sicer skrite gledalcu in publiki. Avtorica magistrske naloge Tršarjeva neprestana razmišljanja o umetnosti, ki se kasneje kažejo v obsežni kritiški dejavnosti, razume kot nujno pomembno dodano vrednost likovne ustvarjalnosti.
Keywords: Marijan Tršar, dnevniški zapisi, socialistični realizem, Skupina 53, Akademija za upodabljajočo umetnost, slovenska povojna likovna umetnost, kulturni molk, nadzor umetnikov
Published: 08.05.2017; Views: 648; Downloads: 87
.pdf Full text (2,01 MB)

46.
Povezovanje in razstavljanje v Mariboru med obema vojnama: Umetniški klub Grohar
Nika Vaupotič, 2018, master's thesis

Abstract: Predmet magistrskega dela je Umetniški klub Grohar, ki je deloval v času med letoma 1920 in 1926 v Mariboru. Ob koncu prve svetovne vojne, ko je mesto dobilo novo politično in geografsko vlogo, organiziranega likovnega življenja v Mariboru ni bilo. Umetniški klub Grohar si je zadal nalogo, da vzbudi v prebivalcih zanimanje za umetnost in ustvari umetniški trg, podpira umetniško ustvarjalnost na slovenskem Štajerskem in v Mariboru vzpostavi kontinuirano razstavno dejavnost. V času delovanja kluba so organizirali deset razstav, na katerih so lahko svoja dela predstavili člani in gostujoči umetniki. V nalogi so osvetljeni razlogi za nastanek Umetniškega kluba Grohar in okoliščine, v katerih je deloval. Analizirana je recepcija v likovni kritiki in javnosti ter vloga pri ustvarjanju umetniškega življenja v 20. stoletju v Mariboru, nenazadnje pa tudi njegovo mesto v slovenski in jugoslovanski umetnosti v času med obema vojnama.
Keywords: Umetniški klub Grohar, Maribor, likovna društva, razstave, umetniško povezovanje, umetnost med obema vojnama, umetnostna zgodovina, 1920, Viktor Cotič, Anton Gvajc, Fran Stiplovšek
Published: 24.09.2018; Views: 107; Downloads: 34
.pdf Full text (2,98 MB)

47.
Avtoportret kot likovno-didaktična spodbuda pri grafičnem ustvarjanju
Katarina Aman, 2017, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo z naslovom Avtoportret kot likovno-didaktična spodbuda pri grafičnem ustvarjanju je ločeno na dva dela. V prvem delu smo raziskali področje grafike, tako z zgodovinskega kot s tehničnega vidika. Postavili smo okvir slovenske grafike, katero želimo približati učiteljem in še posebno učencem. Raziskali smo ciljno zastavljenost slovenske umetnosti v učnem načrtu in kako je v njem predvideno spoznavanje likovnega področja grafike v osnovni šoli. Nadalje smo natančneje raziskali motiv avtoportreta s poudarkom na slovenski grafični umetnosti. Izpostavili in predstavili smo slovenske grafike, ki se reprezentirajo z grafičnim avtoportretom. Njihova dela smo kasneje uporabili za učno motivacijo in gradivo pri spoznavanju grafičnih tehnik pri pouku likovne umetnosti v vseh razredih osnovne šole. Raziskava je bila opravljena na izbrani osnovni šoli, kjer smo pri pouku likovne umetnosti izvedli grafično nalogo, jo likovno ovrednotili in izvedli anketo, vezano na potek učne ure, likovno nalogo in obravnavano učno snov. Z raziskavo smo želeli analizirati odnos učencev do motiva avtoportreta, do likovnega področja in slovenske umetnosti ter njihovo preferiranje grafičnih tehnik z možnostjo izvajanja le-teh pri pouku likovne umetnosti v slovenskih osnovnih šolah. Rezultati raziskave kažejo na velik interes za slovensko likovno umetnost in hkrati tudi za raznolikost grafičnih tehnik pri pouku likovne umetnosti.
Keywords: Grafika, avtoportret, slovenska umetnost, osnovna šola, likovna umetnost, grafične tehnike.
Published: 18.08.2017; Views: 371; Downloads: 81
.pdf Full text (10,77 MB)
This document has many files! More...

48.
Didaktične aplikacije fotografskih tehnik pri likovnovzgojnem delu in pedagoške metode za izvajanje likovnih tem brez fotokamere
Stanko Rijavec, 2009, professional article

Abstract: V opisu pedagoških metod je v razmislek ponujena fotografska likovna tehnika, ki je še vedno dostopna in ponuja številne možnosti za likovno izražanje s črto, točko ali svetlo-temno ploskvijo in omogoča bogatenje površine z različnimi sivinami. Podrobnejši opis se nanaša na tehniko z voskom, imenovano STAROGRAM, ter na tehniko z razvijalcem in fiksirjem, imenovano KEMOGRAM. Opisane so likovne, procesne in fizikalno-kemijske osnove. Predstavljene so tehnike, ki omogočajo drugačen pristop do likovnega dela. Navedeni so likovni pribor, material in kemikalije, potrebne za izvedbo teh likovnih tehnik.
Keywords: likovna vzgoja, likovna umetnost, didaktika, fotografija, starogram, kemogram, metodika, učne metode
Published: 21.09.2017; Views: 114; Downloads: 38
.pdf Full text (1,07 MB)
This document has many files! More...

49.
Slovenski učni načrt za predmet likovna umetnost v gimnazijskem programu v primerjavi s podobnimi dokumenti evropskih držav
Tomaž Zupančič, 2015, original scientific article

Abstract: Političnim spremembam v Sloveniji v devetdesetih letih prejšnjega stoletja je sledila obsežna reforma šolstva, ki je vplivala tudi na umetniške predmete. Podobno so se na strokovnem nivoju v zadnjih tridesetih letih dogajale velike spremembe pri poučevanju umetnosti v svetu in Sloveniji z uveljavljanjem tako imenovanega postmodernega likovnega kurikula. Slovenski učni načrti za likovno umetnost se danes soočajo s podobnimi izzivi kot učni načrti drugih držav. S primerjavo slovenskega srednješolskega učnega načrta za predmet likovna umetnost z učnimi načrti sedmih evropskih držav (Estonije, Finske, Hrvaške, Irske, Latvije, Norveške in Španije) smo želeli osvetlili slovenski dokument v širšem kontekstu. Dokumente smo analizirali z različnih pogledov. Ugotovili smo, da obstajajo skupne lastnosti in razlike. Umestitev slovenskega predmeta v predmetnik srednje šole je podobna kot v tujini. V vseh primerjanih državah je likovna umetnost obvezni predmet, a z različnim številom ur. Slovenski dokument se od primerjanih razlikuje v strukturi, obravnavi likovnih področij, implementiranju vsebin sodobne umetnosti, večkulturnosti in trajnostni paradigmi. Ugotovili smo, da je slovenski učni načrt za predmet likovna umetnost v gimnazijskih programih sodoben v nekaterih segmentih in da bi lahko bil boljši v drugih.
Keywords: likovna vzgoja, učni načrti, sodobna umetnost, večkulturnost, srednje šole
Published: 26.09.2017; Views: 195; Downloads: 42
.pdf Full text (166,51 KB)
This document has many files! More...

50.
Skupina DHLM
Natalija Cigut, 2017, master's thesis

Abstract: Skupina DHLM je delovala med leti 1970–1974. Ustanovili so jo likovni umetniki, ki so izhajali iz obrobja slovenskega prostora. Prekmurje je imelo v takratnem času še vedno videz provincialnega okolja, kar se je odražalo tudi na kulturno-umetniškem področju. Ladislav Danč (1932–1979), Štefan Hauko (roj. 1935), Lojze Logar (1944–2014) in Franc Mesarič (roj. 1938) so na začetku sedemdesetih let dvajsetega stoletja ustanovili likovno skupino, ki je spremenila likovno dogajanje v Prekmurju. Ko so končali s študijem na Likovni akademiji v Ljubljani, so se vsi, razen Logarja, ki je nadaljeval študij na grafični specialki, vrnili v domače okolje. V iskanju lastnega likovnega izraza so se povezali v skupino, ki pa ni bila programsko zasnovana, ampak je bila ustvarjena na podlagi prijateljstva in iskanja raznolikih likovnih poti. Umetniki so skupaj razstavljali in posledično poskrbeli za zanimivo likovno dogajanje v Prekmurju in ostali Sloveniji. Skupni nastop jim je omogočil tudi večjo prepoznavnost ter možnosti nadaljnjega razstavljanja. V času njihovega ustvarjanja in osnovanja skupine so na slovenski likovni prostor iz zahoda prodirale nove likovne smeri, ki so jih v svoja dela na različne načine vključevali tudi umetniki iz skupine. Najbolj je bil pri tem dosleden Logar, ki ga je navdihnil popart. Njegova popartistična dela so pomemben segment v razumevanju poparta v Sloveniji. Logar je bil med vsemi umetniki iz skupine tudi najbolj prepoznaven, saj si je že pred ustanovitvijo skupine zagotovil pomembno mesto v slovenski likovni umetnosti takratnega časa. Logar je imel tako že pred skupnim nastopom izoblikovan likovni program, ki je vključeval vsakdanjost in popularni svet. V času delovanja skupine je Danč začel v svoja dela vključevati modernistične prvine in je naredil številna dela, ki vsebujejo ekspresionistične in simbolistične elemente. V osnovi je izhajal iz pokrajine, ki jo je upodabljal s pomočjo geometrijskih in organskih form. Hauko se je ukvarjal s figuraliko, ki ga je zanimala predvsem vsebinsko. Njegova dela so prežeta z melanholijo in temami, kot sta življenje in smrt. Mesarič je, podobno kot Logar, izhajal iz vsakdanjosti. Sprva je bil njegov likovni izraz zelo ekspresiven, kasneje pa ga je začela zanimati mestna pokrajina. Najprej je ta pokrajina sestavljena iz geometrijskih teles, kasneje pa se na njegova dela naselijo dejanski mestni prostori, ki so upodobljeni skrajno realistično. Mesarič se je s temi deli močno približal hiperrealizmu. Skupina DHLM je prenehala obstajati leta 1974. Zatem so umetniki vsak zase nadaljevali svoje likovne poti. Skupina je bila vsekakor pomembna iztočnica za njihovo nadaljnje ustvarjanje. Doprinesla jim je prepoznavnost ter jim pomagala pri izoblikovanju likovnega izraza. Skupina je pustila velik pečat v prekmurski in tudi slovenski likovni umetnosti; posledično so bili člani skupine vključeni v slovenske likovne preglede. Tudi prekmurski likovni prostor se je z njihovim delovanjem uveljavil in postal razstavno aktivnejši. Umetniki so v prekmurski likovni prostor vnesli moderne likovne tokove, hkrati pa so prispevali k večji prepoznavnosti prekmurskega likovnega dogajanja. Njihova vloga je bila vsekakor velika in si zasluži podrobno obravnavo.
Keywords: skupina DHLM, Ladislav Danč, Štefan Hauko, Lojze Logar, Franc Mesarič, svetovna likovna umetnost po drugi svetovni vojni, slovenska likovna umetnost po drugi svetovni vojni, prekmurska likovna umetnost 20. stoletja
Published: 13.12.2017; Views: 256; Downloads: 27
.pdf Full text (3,42 MB)

Search done in 0.27 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica